S temi podatki se bo v četrtek seznanil tudi svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), ko bo obravnaval predlog poročila zavoda za lani.
Prihodki in odhodki Zpiza v višini približno 5,5 milijarde evrov
Prihodki in odhodki zavoda so bili lani po Papeževih besedah izenačeni v višini približno 5,5 milijarde evrov, kar je realno 2,5 odstotka več kot leto prej. Največji delež med prihodki so znašali prispevki za socialno varnosti, ki so predstavljali 81 odstotkov. To je največ od leta 1996, ko je bila dvakrat znižana prispevna stopnja delodajalca.
Zavod je lani iz državnega proračuna prejel 918,4 milijona evrov, kar je 88 milijonov evrov manj kot leto prej in 50,7 milijona evrov manj od predvidenega v finančnem načrtu, je izpostavil Papež. Od tega so sredstva za pokritje razlike med odhodki in prihodki po njegovih besedah znašali 672,2 milijona evrov, kar je 8,4 odstotka manj od načrtovanega zneska.
Med odhodki pa je največji delež odpadel na izplačilo pokojnin. Znašal je 84,2 odstotka.
Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja lani povprečno 620.459 na mesec
Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, med katerimi so tudi starostne, je bilo lani povprečno 620.459 na mesec. To je 3160 prejemnikov ali 0,5 odstotka več kot leto prej. To po Papeževih besedah pomeni tretjo najnižjo rast v zadnjih 29 letih.
Samo starostnih upokojencev je bilo lani povprečno 451.499 na mesec, kar je v primerjavi z letom prej 1,4 odstotka več. To je višja rast kot v zadnjih štirih letih, vendar pa še vedno nižja od rasti, zabeleženih v obdobju od leta 1997 do 2014. Razloge je po Papeževi oceni iskati v strožjih upokojitvenih pogojih po pokojninski reformi iz leta 2012 in v uvedbi stimulacij za daljše ostajanje v zaposlitvi.
Po njegovih besedah je lani na enega upokojenca sicer statistično prišlo 1,55 zavarovanca, kar je 0,03 več kot leto prej.
Povprečna mesečna bruto starostna pokojnina lani skoraj 663 evrov
Povprečna mesečna bruto starostna pokojnina je lani znašala malenkost manj kot 663 evrov, kar je tri odstotke več kot v letu prej. Povprečna neto starostna pokojnina brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin je bila 65,3 odstotka povprečne neto plače. Povprečna starostna pokojnina brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe ali več pa je znašala 74,1 odstotka povprečne neto plače.
Največ oz. skoraj četrtina starostnih upokojencev, med katerimi pa niso upoštevani prejemniki sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin, je decembra lani prejemalo pokojnino v višini od malenkost nad 500 do 600 evrov. S 16,3 odstotka jim sledijo starostni upokojenci s pokojnino v višini od malenkost nad 600 do 700 evrov, 13,1 odstotka starostnih upokojencev pa je imelo pokojnino v višini od malenkost nad 700 do 800 evrov.
Prejemnikov delne pokojnine več, invalidskih upokojencev manj
Prejemnikov delne pokojnine, ki jo dobijo tisti, ki so v obveznem zavarovanju kljub izpolnjenim pogojem za predčasno ali starostno upokojitev, je bilo lani povprečno 530 več kot leto prej, kar pomeni več kot 20-odstotno povečanje. Konec decembra lani jih je bilo 3416. Med njimi je bilo približno tri četrtine samozaposlenih, približno četrtina pa zaposlenih.
Medtem je bilo invalidskih upokojencev lani povprečno 1851 manj, kar pomeni 2,3-odstotno zmanjšanje glede na leto prej. Njihovo število se zmanjšuje vse od leta 2001 z izjemo leta 2005, ko jih je bilo 0,1 odstotka več. Temu botruje denimo spremenjena zakonodaja, večja enotnost dela izvedenskih organov, boljše zdravstvo in napredek na področju varstva pri delu. Vzroki za invalidnost so predvsem bolezni in poškodbe zunaj dela, medtem ko je invalidskega upokojevanja zaradi poškodb pri delu in poklicnih bolezni manj, ugotavljajo na Zpizu.
Ljubljana, 25. februarja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
