Obravnave sta se udeležila tudi Assangeov oče in brat, John Shipton in Gabriel Shipton. Oče je ocenil, da oblasti nad njegovim sinom izvajajo "sovraštvo brez primere". "Tukaj smo, da odločno in trdno podpremo Juliana v deset let dolgem zatiranju in politični akciji," je oče izjavil novinarjem.
Assange se je danes na sodišču pojavil oblečen v temno siv suknjič in pulover, ki ga je oblekel čez belo srajco. Ob prihodu v sodno dvorano je deloval mirno, spremljala sta ga dva varnostnika.
Glavna obravnava se je začela z zaslišanji, ki naj bi trajala teden dni. Nato naj bi se obravnava za nove tri tedne nadaljevala 18. maja. Assange je trenutno v strogo varovanem zaporu Belmarsh na vzhodu Londona.
Obtožnica ZDA proti Assangeu ima 18 točk. Med drugim je obtožen vohunjenja in zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, ki naj bi ji pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije. Če ga bodo spoznali za krivega, mu grozi do 175 let zapora.
Assange se je leta 2012 zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer je ostal do aprila lani, ko ga je ekvadorska vlada izgnala. Britanska policija ga je zaprla, ker je leta 2012 prekršil določila izpusta po plačilu varščine. Takrat se je še otepal obtožb o posilstvu na Švedskem, ki pa je novembra lani opustila pregon.
Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović in več nevladnih organizacij so pretekli teden že pozvale London, naj Assangea ne izročijo. Danes so se odzvali tudi v Društvu novinarjev Slovenije, Mirovnem inštitutu, Transparency International Slovenia in Sindikatu novinarjev Slovenije, ki prav tako nasprotujejo izročitvi Assangea ZDA.
Kot so v skupni izjavi zapisale omenjene organizacije, se pridružujejo pozivu organizacije Novinarji brez meja, ki nasprotuje izročitvi Assangea ZDA, zahteva njegovo izpustitev iz zapora iz humanitarnih razlogov ter poziva ZDA k opustitvi pregona.
Ob tem so še zapisali, da je bila objava dokumentov, ki jih je Assangeu oziroma Wikileaksu posredovala Chelsea Manning, nedvomno v javnem interesu in ne dejanje vohunjenja, Assange pa je bil od objave izpostavljen različnim metodam, ki naj bi onemogočile njegovo delo in ga osebno diskreditirale.
Organizacije so ob tem spomnile tudi na navedbe Nilsa Melzerja, posebnega poročevalca Združenih narodov za mučenje ter druge krute, nehumane ali ponižujoče obravnave in kaznovanja ter skupine Zdravniki za Assangea. Opozoril je, da Assangeu v zaporu Belmarsh, kjer je v izolaciji, ne nudijo ustrezne zdravstvene oskrbe.
Po številnih mestih so se danes zbrali protestniki v podporo ustanovitelji Wikileaksa. Protestniki so se zbrali tudi pred sodiščem v Londonu, kjer so zahtevali njegovo izpustitev na svobodo. Številni protestniki so danes nosili transparente z napisi Osvobodite Assangea.
Tudi v Ljubljani pred britanskim veleposlaništvom so danes protestniki zahtevali osvoboditev Assangea ter opozarjali na pomen svobode medijev in govora. Resnico je treba širiti in javnost ima pravico, da je obveščena o delovanju vlad, so pozivali. "Julian Assange, njegova ne-svoboda, je tudi moja," je pisalo na enem od plakatov protestnikov.
Tudi govorci na Globalnem protestu proti kriminalizaciji novinarstva so opozarjali, da obtožnice ZDA proti Assangeu spodkopavajo pravico javnosti do informiranja, svobodo medijev in govora. Obenem po njihovem tudi razmere v Sloveniji niso najbolj rožnate, ko na primer, kot so opozorili, strankarski mediji širijo lažne novice.
Ob začetku glavne obravnave je pri slovenski založbi Sanje izšla njegova neavtorizirana avtobiografija. Direktor založbe Rok Zavrtanik je na današnji novinarski konferenci spomnil, da je Assangeova neavtorizirana avtobiografija nastala na podlagi intervjujev, ki jih je z njim posnel pisatelj Andrew O'Hagan. Assange je nato leta 2011, tik pred objavo knjige, odstopil od njene avtorizacije, s pojasnilom, da gre za preveč osebno izpoved.
Zavrtanik je dejal, da se pri založbi leta 2011 iz lojalnosti do Assangea niso odločili za objavo knjige. Kasneje pa so se posvetovali z drugimi založniki in aktivisti in ugotovili naslednje: "Glede na to, da je bil seznanjen z načrti obveščevalnih agencij, da ga bodo tožili za vsako malenkost, samo zato, da ga počasi zapacajo, je moral odstopiti od njene objave. V knjigi je pravzaprav vse polno možnosti, na katere bi se lahko tožilci sklicevali."
Urednica pri Sanjah Andreja Udovč je dejala, da knjiga prinaša podrobno prvoosebno pripoved, v kateri Assange predstavi tudi svoje nenavadno otroštvo in dobo odraščanja, v kateri se je razvil v hekerja. Po njenih besedah sta bila pri Assangeovem delovanju vselej pomembna etika in politična zavest, knjiga v prevodu Erika Majarona pa prinaša prepričljivo samoizpoved človeka, ki je zamajal imperij.
Ljubljana/London, 24. februarja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
