Voditelji članic EU bodo v četrtek v Bruslju začeli prva resna pogajanja o evropskem proračunu za obdobje 2021-2027, ki lahko trajajo tudi več dni in noči. Članice so kot vselej razdeljene v dva tabora: neto plačnice želijo čim manjši obseg skupne blagajne, neto prejemnice pa čim več kohezijskih sredstev.
Članice so v ponedeljek prvič soočile stališča o kompromisnem predlogu, ki ga je konec minulega tedna predstavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Razprava je potrdila, da so neto plačnice in kohezijske države vkopane na nasprotnih bregovih.
V proračunskih pogajanjih se vselej bije bitka med neto plačnicami, ki želijo čim manjši obseg proračuna, in neto prejemnicami, ki nasprotujejo zmanjševanju kohezijskih sredstev. A tokrat so stališča bolj vsaksebi kot kdaj koli prej.
Pogajanja otežuje tudi vpliv brexita, saj je unijo zapustila ena največjih neto plačnic, zaradi česar po bruseljskih izračunih v sedemletnem obdobju zazija luknja približno 75 milijard evrov.
Obseg proračuna
Prva točka razhajanj je krovni obseg proračuna. Ena skrajnost so neto plačnice, ki želijo, da proračun znaša odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) EU. Kohezijske države podpirajo predlog Evropske komisije, naj bo vrednost proračuna 1,11 odstotka BND.
Prvi Michelov kompromisni predlog predvideva proračun v vrednosti 1,074 odstotka BND ali 1095 milijard evrov, kar je nekoliko več od decembrskega predloga finskega predsedstva in za 40 milijard manj sredstev, kot jih predvideva predlog komisije.
Druga skrajnost pa je stališče Evropskega parlamenta, ki zahteva, naj bo v skupni evropski blagajni 1,3 odstotka BND. Predsednik parlamenta David Sassoli je minuli teden opozoril, da je Michelov predlog nezadovoljiv in zelo daleč od potreb za financiranje ambicij EU.
Ravnotežje med tradicionalnimi in novimi politikami
Druga ključna točka razhajanj je ravnotežje med sredstvi za tradicionalni politiki, kohezijo in skupno kmetijsko politiko, ter sredstvi za nove izzive, kot so podnebne spremembe, migracije, digitalizacija ter varnostna in obrambna politika.
Michelov predlog zagotavlja več prožnosti pri dodeljevanju kohezijskih sredstev, preusmeritev sredstev od bogatejšim k revnejšim regijam in boljše stopnje sofinanciranja ter predvideva, da posamezna članica ne bi izgubila več kot 24 odstotkov kohezijskih sredstev v primerjavi s sedanjim večletnim proračunom.
Vprašanje rabatov
Tretje ključno vprašanje je usoda proračunskih popustov ali rabatov za največje neto plačnice. Članice brez popustov izpostavljajo, da proračun EU ni bil zasnovan kot sistem fiskalnega izenačevanja, temveč za financiranje skupnih politik.
To je postavila na glavo britanska železna dama Margaret Thatcher z znamenito zahtevo, da hoče nazaj svoj denar, ki je vodila v dogovor o britanskem rabatu v francoskem Fontainebleauju leta 1984. Brexit je po prepričanju večine članic naravna priložnost, da se to prakso prekine.
Komisija je predlagala postopno odpravo rabatov, saj da je veljavni sistem rabatov in celo rabatov na rabate "džungla nepreglednosti", medtem ko Michelov predlog predvideva preglednejši in preprostejši sistem postopnega zmanjševanja rabatov, a brez podrobnosti glede zneskov.
Pogojevanje sredstev s spoštovanjem vladavine prava
Michelov predlog rahlja pogoj, da je treba za pridobitev evropskih sredstev spoštovati vladavino prava, saj spreminja način odločanja o zamrznitvi sredstev v primeru kršenja tega načela, tako da bo ta ukrep teže sprejeti.
Ukrep, ki ga bo predlagala komisija, bodo namreč morale potrditi članice s kvalificirano večino, medtem ko je bilo doslej predvideno, da predlog komisije obvelja, razen če je proti kvalificirana večina članic.
Nova lastna vira
Da bi zadovoljil Evropski parlament, je Michel kljub nasprotovanju nekaterih članic predlagal nove lastne vire financiranja proračuna: nacionalne prispevke na podlagi deleža nereciklirane plastične odpadne embalaže in prihodka od evropske sheme za trgovanje z izpusti.
Za Slovenijo Michelov kompromisni predlog nikakor ni ustrezen
Za Slovenijo Michelov kompromisni predlog nikakor ni ustrezen, ker ne naslavlja njenih ključnih prioritet v pogajanjih, so v ponedeljek sporočili z zunanjega ministrstva.
Slovenske prioritete so: ohranitev kohezijskih sredstev na ravni, ki bo primerljiva s predlogom komisije, po katerem naj bi Slovenija prejela 3,1 milijarde evrov, čim manjše znižanje sredstev za razvitejšo od dveh slovenskih regij, Zahodno Slovenijo, ter povečanje, ne zmanjšanje sredstev za podeželje.
Kljub zahtevam 15 kohezijskih držav, tudi Slovenije, naj se obseg proračuna ohrani na ravni predloga komisije, se sredstva za kohezijo z Michelovim predlogom zmanjšujejo za 7,5 milijarde evrov, in sicer na način, ki nesorazmerno prizadene nekatere članice.
Slovenija je bila po finskem predlogu med članicami z največjim padcem kohezijskih sredstev glede na sedanji večletni proračun. Premier Marjan Šarec, ki opravlja tekoče posle, je decembra govoril o 28-odstotnem upadu kohezijskih sredstev.
Kljub rahlim izboljšavam v Michelovem predlogu je zmanjšanje kohezijskih sredstev za Slovenijo še vedno preveliko in ne rešuje problematike Zahodne Slovenije, ki z uporabo novejših statističnih podatkov izgubi ogromno. Slovenija poudarja, da ne sme biti izrazitega padca sredstev ne na ravni držav ne regij.
Obenem Michelov predlog v primerjavi s predhodnim finskim znižuje obseg sredstev za razvoj podeželja. Slovenija se zavzema za povečanje sredstev na področju te politike, ki so se v tokratnem predlogu znižala najbolj med vsemi programi EU.
Glede tretje ključne točke v pogajanjih, vprašanja rabatov, Slovenija izraža nezadovoljstvo, da Michelov predlog še vedno ohranja možnost rabatov za nekatere članice.
Svarila pred "grozljivim scenarijem"
V Bruslju je v pričakovanju prve resne proračunske razprave na najvišji ravni slišati svarila pred "grozljivim scenarijem" za vse članice v primeru, da dogovora ne bi dosegli pravočasno.
To, da bi se proračun naprej financiral po sistemu začasnih dvanajstin, torej da bi vsako proračunsko poglavje financirali mesečno z dvanajstino proračuna za leto prej ali po predlogu komisije za tekoče leto - odvisno od tega, kateri znesek je nižji, je po navedbah virov pri EU napačno.
Po koncu večletnega finančnega okvira namreč brez nove pravne podlage naslednje leto ni proračuna za kohezijo in tudi rabatov ni več, temveč je mogoče financirati le administracijo in humanitarno pomoč, so opozorili viri.
S koliko srajcami na vrh?
Na vprašanja, ali je dogovor mogoče doseči v prvem poskusu, je komisar za proračun Johannes Hahn v ponedeljek odgovoril, da sta tradicionalno za dogovor o večletnem proračunu potrebni dve zasedanji voditeljev, a dodal, da je morda čas, da se konča to tradicijo.
So pa tako v hrvaškem predsedstvu kot v Evropski komisiji vsem svetovali, naj na tokratni vrh prinesejo več srajc. V Bruslju se namreč dolžina vrhov meri tudi v številu srajc, ki jih potrebujejo udeleženci.
Bruselj, 18. februarja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
