Člani parlamentarnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo bodo v torek obravnavali predlog novele zakona o orožju. Potem ko so bili poslanci v prvi obravnavi v DZ do novele precej kritični, so tri poslanske skupine vložile predloge dopolnil. Po predstavitvi besedila novele so imeli veliko dela tudi lobisti.
Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo predlog novele zaradi potrebe po prenosu evropske direktive o nadzoru nabave in posedovanja orožja v slovenski pravni red in evropske uredbe glede izvoza, tranzita in uvoza orožja v tretje države. Prav tako želijo z novelo uskladiti zakon z drugo slovensko zakonodajo in odpraviti nejasnosti in nedoslednosti nekaterih določb, ki so se pokazale v praksi. Omenjena direktiva je bila sprejeta leta 2017, Slovenija pa z implementacijo precej zamuja, zaradi česar ji grozi globa.
Predlog novele na novo ureja kategorizacijo orožja oz. nekatere vrste doslej dovoljenega orožja seli v kategorijo prepovedanega orožja. To bo v primeru potrditve novele pod določenimi pogoji le izjemoma dovoljeno na primer športnim strelcem oz. zbirateljem in muzejem.
Po novem bodo v kategorijo A, ki je prepovedano za civilno uporabo, uvrščene puške z več kot 10 naboji in pištole z več kot 20 naboji, kriterij za uvrstitev bo torej število nabojev. Medtem pa bo lahko isto orožje z uporabo manjšega nabojnika razvrščeno v kategorijo B. O razvrstitvi orožja v ustrezno kategorijo bo odločal pristojni organ glede na vrsto menjalnega nabojnika.
Določen je skrajni splošni rok za prekategorizacijo, in sicer tri leta po uveljavitvi novele zakona. Predlog novele določa tudi obveznost pristojnega organa, da za imetnike orožnih listin po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje določenih pogojev vsakih pet let. Sedanji zakon preverjanja po uradni dolžnosti ne določa.
Starinsko orožje se ne bo več štelo kot orožje, po novem bo treba tudi onesposobljeno orožje prijaviti. V primeru potrditve novele bo določena zgornja meja števila kosov streliva, ki ga smejo zbrati zbiratelji.
Predlog zakona natančneje določa pogoje za hrambo orožja, predvsem za orožje kategorije A. Besedilo novele dopolnjuje opredelitev, kdaj po tem zakonu ne gre za nošenje orožja, in sicer se za nošenje orožja po tem zakonu ne šteje, če ima posameznik orožje pri sebi v svojih stanovanjskih prostorih oziroma znotraj svojih ograjenih nepremičnin na način, da ne vznemirja ljudi.
Besedilo novele deležno veliko kritik, zakonodajno-pravna služba DZ za pripravo novega zakona
Poslanci so že opravili prvo obravnavo novele zakona, takrat so bili do besedila precej kritični. Zato je bilo tudi pričakovano, da bodo v nadaljnjem parlamentarnem postopku skušali spremeniti nekatere rešitve. Dopolnila k predlogu novele so vložile poslanske skupine SDS, SNS in Levica.
V SDS med drugim predlagajo spremembe kategorij orožja, pri čemer so prisluhnili opozorilom Združenja orožarjev Slovenije. Predlagajo, da bi se pri uporabi lovskega dolgocevnega in športnega dolgocevnega orožja smela uporabljati naprava za dušitev zvoka.
Predlagajo tudi črtanje člena, ki po njihovem mnenju nesorazmerno posega v področje zbiranja orožja. Po njihovem mnenju je omejevanje nabave in posesti orožja iz kategorije D3 - hladno orožje zgolj na muzeje neprimerno in predstavlja nesorazmeren ukrep glede na to, da je mogoče sedaj imeti v posesti strelno orožje, ki predstavlja bistveno večjo nevarnost za javni red in mir kot hladno orožje, prav tako so ti predmeti v večini držav EU v prosti prodaji.
Tudi v SNS s predlogom dopolnil predlagajo omogočanje uporabe dušilcev, saj da ti nimajo vpliva na nedovoljen lov oziroma druge oblike kriminala, imajo pa številne pozitivne učinke. Menijo, da bo prekategorizacijo težko izvesti v treh letih, saj je v državi okoli 140.000 kosov orožja, in predlagajo, naj se to izvede v petih letih.
SNS z dopolnili tudi predlaga, da se ustrezno uredi področje zasebnega zbirateljstva. Predlagajo tudi člen, po katerem bi bil lahko posameznik upravičen do dovoljenja za nabavo orožja iz kategorije A, če bi predložil dokazilo, da je član nacionalne strelske organizacije ali mednarodne in uradno registrirane strelske športne organizacije.
V Levici predlagajo tudi, da bi moral posameznik za izdajo orožnega lista predložiti dokazilo, da je član strelske organizacije, ki je članica Strelske zveza Slovenije ali uradno in mednarodno priznane zveze. Med drugim pa predlagajo še dopolnilo, po katerem bi lahko tekmovalci v športnem streljanju, ki uporabljajo orožje, ki se bo z direktivo prekategorizirano v skupino A, vadili tudi v času, ko o vlogi za novo razvrstitev orožja še ne bo odločeno.
Na besedilo novele so imeli pripombe tudi v zakonodajno-pravni službi DZ, kjer med drugim ugotavljajo, da se s predlogo spreminja obsežen del zakona o orožju in bi bilo tudi zaradi boljše preglednosti ustrezneje pripraviti nov zakon.
Med prijavljenimi lobističnimi stiki največ od Lovske zveze Slovenije
Potem ko je ministrstvo 22. oktobra lani predstavilo rešitve novele, so šli na delo lobisti. Glede na podatke v aplikaciji Erar Komisije za preprečevanje korupcije je bilo prijavljenih 90 lobističnih stikov, v katerih so lobisti skušali vplivati na vsebino novele.
Dva sta bila prijavljena še pred predstavitvijo zakona, pri čemer sta se lobista obrnila na kabinet predsednika vlade.
Potem so se lobisti bodisi osebno ali prek elektronske pošte osredotočili na funkcionarje ali javne uslužbence DZ. Najbolj dejavna je bila Lovska zveza Slovenije s 34 prijavljenimi lobističnimi stiki, Vojni muzej Logatec ima zabeleženih 30 stikov, Združenje orožarjev Slovenije je lobiralo 18-krat, Akcijska strelska zveza društev pa dvakrat.
Ljubljana, 11. februarja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
