c S

Začenja se tretji postopek ustavne obtožbe predsednika v zgodovini ZDA

21.01.2020 Ameriški senat danes formalno začenja sodni postopek v okvirju ustavne obtožbe predsednika Donalda Trumpa, ki je obtožen izsiljevanja Ukrajine za volilno pomoč proti domačim političnim nasprotnikom in oviranja kongresne preiskave o tem.

Trumpa za to priložnost ne bo v Washingtonu, ker je odpotoval v švicarski Davos na Svetovni gospodarski forum. Njegovi odvetniki pa so imeli še v ponedeljek do šestih popoldne po srednjeevropskem času rok, da podajo uraden odgovor na enajst strani dolgo ustavno obtožbo demokratskih pravnikov.

Že v soboto so poslali šest strani uvodnega odgovora. "Gre za predrzen in nezakonit poskus sprevračanja rezultatov volitev 2016 in vpletanje v volitve 2020," so zapisali Trumpovi odvetniki, kar bo po pričakovanjih tudi bistvo uradne širše verzije, ki bo le malce bolj agresivna in podrobna.

Ker je jasno da se bo proces končal s Trumpovo oprostitvijo, gre sedaj le za politiko oziroma za to, kako bo katera stran ustavno obtožbo uspela izkoristiti v svoj prid za predsedniške in druge volitve, ki bodo novembra. Predsednica predstavniškega doma, demokratka Nancy Pelosi je nekaj tednov po potrditvi zavlačevala s predajo ustavne obtožbe senatu, ker so se republikanci tam vnaprej izrekli za Trumpovo nedolžnost.

Ustavna obtožba je formalno podobna sodnemu postopku, gre pa v bistvu za političen proces, pri katerem je pomembna strankarska pripadnost kongresnikov. Demokratska večina predstavniškega doma je prepričana, da je Trump kriv in predstavlja grožnjo nacionalni varnosti ter ustavni ureditvi države. Republikanska večina v senatu pa to zavrača in bo svojega predsednika zaščitila.

Predstavniški dom kongresa je prvo točko ustavne obtožbe, ki zadeva Trumpovo zlorabo pooblastil, potrdil 18. decembra z 230 demokratskimi glasovi za obtožbo in 197 republikanskimi proti obtožbi. Trije niso glasovali, demokratka s Havajev Tulsi Gabarrd pa se je odločila, da bo šla v zgodovino kot tista, ki je glasovala le kot "prisotna".

Enako je storila tudi ob drugi točki ustavne obtožbe zaradi oviranja dela kongresa, ki jo je predstavniški dom potrdil z 229 demokratskimi glasovi za obtožbo in 198 republikanskimi proti. Preiskavo je oviral s tem, da je ni upošteval. Zavrnil je predajo dokumentov in drugih informacij, obenem pa prepovedal državnim uradnikom udeležbo na kongresnih zaslišanjih.

Ustavna obtožba se je potem šele letos preselila v senat, kjer se bo v torek začelo sojenje, ki mu bo predsedoval predsednik vrhovnega sodišča ZDA John Roberts. Trump sicer zagotovo ne bo odstavljen, saj je za to potrebna dvotretjinska večina v stočlanskem senatu, kjer pa imajo Trumpovi republikanci 53 sedežev. Vprašanje je le, koliko časa bo trajal postopek, v katerem imajo senatorji vlogo porotnikov, z glasovanjem večine pa določajo tudi pravila igre.

Demokrati bi radi dodatne priče, o čemer bodo posebej glasovali in za uresničitev želje potrebujejo najmanj tri republikance, poleg njih pa potem še sodnika Robertsa, ki je v primeru ustavne obtožbe pri izidih glasovanja 50 proti 50 jeziček na tehtnici namesto podpredsednika ZDA.

Demokratski pravniki oziroma tako imenovani upravitelji ustavne obtožbe, ki imajo kot člani predstavniškega doma v senatu vlogo tožilca, bodo poudarjali znane obtožbe na račun Trumpa, da je pritiskal na Ukrajino, da razglasi preiskavo demokratskega predsedniškega kandidata Josepha Bidna zaradi domnevne korupcije, kar bi mu pomagalo na volitvah.

Pri tem je Ukrajino izsiljeval z zadrževanjem v kongresu potrjenih več sto milijonov dolarjev vojaške pomoči. Odnehal je šele, ko so ga pri tem ujeli. To je ugotovila preiskava, ki jo je predstavniški dom sprožil septembra lani.

Kongresni republikanci doslej med postopkom niso podali nobenega argumenta oziroma zavrnitve obtožbe z dejstvi, ampak so predvsem skušali iz procesa ustvariti politični cirkus.

Trump vseskozi trdi, da gre za lov na čarovnice, lažne obtožbe, sprevračanje volje volivcev 2016 in podobno. Obtožbe je doslej zavračal s trditvami, da ni izsiljeval, ker da se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ni počutil pod pritiskom. Obenem trdi, da ga skrbi korupcija v Ukrajini, še posebej v navezi z Bidnom in njegovim sinom Hunterjem Bidnom, ki je imel udoben dobro plačani položaj v nadzornem odboru ukrajinskega energetskega podjetja Burisma v času, ko je bil oče podpredsednik ZDA.

Washington, 21. januarja (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.