Na mednarodni dan boja proti korupciji obeležujemo podpis Konvencije ZN proti korupciji, prvi pravno zavezujoč mednarodni instrument za boj proti korupciji.
V Sloveniji na tem področju deluje Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki pa je bila v zadnjem mandatu, ko jo vodi Boris Štefanec, tarča precej kritik. Med drugim mnogi izpostavljajo, da je delovanje komisije, o kateri se je v zadnjih letih precej pisalo v luči notranjih sporov, botrovalo nižanju ugleda komisije, kar da se kaže v bistvenem upadu števila prijav sumov korupcije na KPK. Če so jih še leta 2014 zabeležili 1467, so jih lani le še 541, izhaja iz letnega poročila za leto 2018.
Štefanecu se sicer šestletni mandat izteče marca prihodnje leto. V petek je pojasnil, da bo svojo odločitev o tem, ali bo znova kandidiral ali ne, obelodanil na ponedeljkovi novinarski konferenci KPK, sicer namenjeni predstavitvi dela komisije v preteklem letu. Kot je dejal, želi najprej zaključiti svoj mandat, da pa ga sodelavci pozivajo, naj KPK ne zapusti.
Notranji spori zaznamovali mandat Štefaneca
A ravno njegova nesoglasja z nekaterimi sodelavci so najbolj odmevala v javnosti. Že kmalu po imenovanju novega senata sta denimo odstopila oba njegova namestnika. Jurij Ferme in Darko Stare sta ob odstopu med drugim izpostavila tudi to, da je Štefanec le nekaj dni pred imenovanjem za predsednika KPK izstopil iz stranke Pozitivna Slovenija. Na Štefanečev račun so tedaj leteli številni pozivi k odstopu, a ta je na svoji poziciji vztrajal.
Fermeta in Stareta sta nasledila Igor Lamberger ter Alma Sedlar, notranji spori pa so se nadaljevali predvsem med Sedlarjevo in Štefanecem. Ona je njega večkrat javno pozvala k odstopu, a leta 2017 sama odstopila, KPK pod vodstvom Štefaneca pa je njo ovadila zaradi ponarejanja pri vračilu akontacije gotovine za pokritje stroškov službene poti in jo tožila za vračilo denarja. Oboje neuspešno, tožilstvo je ovadbo zavrglo, sodišče pa je zavrnilo tožbeni zahtevek.
Zagovornik načela enakosti pa je po nedavnem poročanju medijev ugotovil neposredno diskriminacijo zaradi nosečnosti, ki naj bi jo zagrešil Štefanec leta 2014, ko je razveljavil razpis za nove sodelavce zgolj zato, ker je najbolje ocenjena kandidatka razkrila, da je v času razpisa zanosila. KPK je očitke zanikala.
Štefanec, ki zdaj dela z novima namestnikoma, Urošem Novakom in Simonom Savskim, je obenem stopil na žulj nekaterim profesorjem, ko je objavil podatke o njihovih honorarjih. Ves čas se je zavzemal tudi za nov zakon o preprečevanju korupcije.
Določbe tega motijo tudi predsednika republike Boruta Pahorja, predvsem ko gre za postopek imenovanja komisije. Pri tem je predsednik namreč vezan izključno na predlog, ki mu ga posreduje izbirna komisija. Zakonske spremembe so sicer pripravljene, njihovo sprejetje pa, kot kaže, še ne bo vplivalo na aktualni razpis za novega predsednika komisije.
Na tem sicer Štefanec, četudi se odloči, da bo na njem sodeloval, nima veliko možnosti, vsaj če bo Pahor ostal pri stališču, ki ga je podal pred zadnjimi predsedniškimi volitvami. Kot je dejal, Štefaneaca ne bi znova imenoval.
Na novi zakon o preprečevanju korupcije bo treba še počakati, novela že v parlamentarnem postopku
Kdorkoli bo že vodil KPK v prihodnjem šestletnem obdobju, bo imel vsaj glede na splošno dojemanje javnosti, v kateri se velikokrat operira s pavšalnimi ocenami o tem, kako je korupcija prisotna v vseh državnih podsistemih, veliko dela.
Slovenija je sicer na lestvici 180 držav, v katerih Transparency International (TI) meri indeks zaznave korupcije, ob indeksu za 2018 na 36. mestu z oceno 60, pri čemer rezultat 0 pomeni visoko koruptivnost države, rezultat 100 pa zelo čisto državo. V primerjavi s prejšnjim letom se je ocena Slovenije poslabšala za eno točko, na lestvici pa je država padla za dve mesti. Slovenija tako že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka.
Transparency International (TI) Slovenia je januarja ob predstavitvi indeksa za leto 2018 opozorila, da v Sloveniji pri ključnih sistemskih premikih še vedno ni dovolj zavzetosti, ki bi prinašala večje premike v pozitivno smer. Izpostavili so pomanjkanje napredka pri vzpostavljanju integritete najvišjih predstavnikov oblasti ter nesmotrno in nepregledno porabo javnih sredstev, a tudi počasnost pri sprejemu novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za sprejem katere je v prejšnjem sklicu DZ po dolgi proceduri na vladi zmanjkalo časa.
Tudi tokratna novela ZIntPK-C, ki jo je pripravilo ministrstvo za pravosodje, pa po mnenju Štefaneca ne bo odpravila vseh težav. Po njegovem prepričanju bi Slovenija potrebovala nov zakon, v katerem bi na novo definirali naloge in pristojnosti KPK.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič pa je na zadnji javni predstavitvi mnenj ocenila, da novela odpravlja pomanjkljivosti, na katere so opozorila sodišča in zaradi katerih je bilo delo KPK oteženo, je dodala.
Med novostmi so konkretnejša opredelitev za funkcionarsko mesto v KPK, spremembe v postopku imenovanja funkcionarjev komisije ter jasneje določene pravice in obveznosti sodelujočih v postopkih. Predlog širi tako krog zavezancev glede prepovedi nasprotja interesov kot tudi krog zavezancev za prijavo premoženjskega stanja.
Ljubljana, 07. decembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
