"Običajno gledam na življenje pozitivno. Spomnim se, kako polni upanja glede EU smo bili po govoru predsednika Macrona na Sorbonni, ko se je francosko-nemška pobuda o ponovnem zagonu evropskega projekta zdela mogoča. Danes je manj upanja," je v začetku novembra dejal bivši predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, sedaj predsednik think tanka European Policy Centre (EPC).
S temi besedami je Van Rompuy, bivši belgijski premier in bruseljska eminenca, začel govor na konferenci EPC o perspektivah in prioritetah EU v obdobju 2019-2024. V tem govoru, ki je podlaga za številne poudarke v tem članku, je izpostavil tri teme, ki bodo pomembne v prihodnjih letih: enotnost, suverenost in prihodnost socialno-ekonomskih modelov v luči porasta populizma.
Ob vsem tem zastavlja prvi predsednik Evropskega sveta v zgodovini EU ključno vprašanje: "Kako do močne unije z notranje šibkimi članicami?" V uniji je enajst manjšinskih vlad. V članicah je malo podpore dodatnemu prenašanju pristojnosti z nacionalne na evropsko raven, a obenem mnogi Evropejci menijo, da lahko le skupne, evropske rešitve odgovorijo na ključne izzive.
Večplasten izziv enotnosti
V Bruslju se radi pohvalijo z neomajno enotnostjo sedemindvajseterice vse od referenduma o izstopu Združenega kraljestva iz EU junija 2016, a največji izziv za to enotnost pride šele po brexitu, ki je trenutno načrtovan do konca januarja, saj se bo treba dogovoriti o prihodnjih trgovinskih odnosih, pri čemer so interesi članic zelo različni.
Enotnost je in bo ostala izziv tudi pri opredeljevanju odnosa unije do ZDA, Kitajske in Rusije. Pomanjkanje enotnosti v zunanji politiki na sploh postaja resen problem, zato bo eno od pomembnih vprašanj v prihodnjih letih nedvomno prehod od odločanja s soglasjem h kvalificirani večini. Ta razprava čaka unijo tudi na davčnem področju.
Evropska suverenost, a ne kot opozicija multilateralizmu
Pri evropski suverenosti po Van Rompuyevih besedah nikakor ne gre za opozicijo multilateralizmu. Reševanje multilateralizma bo namreč v prihodnjih petih letih ena temeljnih prioritet, saj gre za izbiro med "redom in kaosom". Unija mora okrepiti vojaško sodelovanje, ne bi pa bi smela obupati nad čezatlantsko vezjo in konceptom Zahoda.
Za krepitev suverenosti je ključno ohraniti vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, pri čemer bo nujno poiskati konkretne odgovore na vprašanje, kdo bo plačal podnebno politiko. Rumeni jopiči so bili prva lekcija o pomembnosti pravične delitve bremena. Eden od odgovorov, ki naj bi ga 11. decembra predlagala Evropska komisija, je sklad za pravično tranzicijo v brezogljično družbo.
"Tudi pri migracijah gre za suverenost. Zmožni moramo biti sami odločati, kdo ima dostop do našega ozemlja," trdi Van Rompuy in opozarja, da so migracije bile in ostajajo hrana populizma, ki narekuje agendo vse več vladam v uniji. Nova komisija napoveduje nov migracijski pakt v prvi polovici prihodnjega leta.
Obramba evropskega socialnega modela
Unija mora nameniti več pozornosti vplivu politik na plače in razporeditev bogastva, saj se število ljudi na pragu revščine in revnih delavcev povečuje. Poleg migracij je kupna moč za vse osrednje socialno in s tem politično vprašanje, izpostavlja Van Rompuy in opozarja, da postaja srednji razred vse bolj nemiren, tudi zaradi učinkov digitalizacije.
Za ustrezno naslovitev tega vprašanja je nujen ustrezen večletni proračun za obdobje 2021-2027, ki ga je treba osredotočiti na podnebje, inovacije in migracije, ne na 0,1 odstotka BND EU, na kar so članice trenutno osredotočene, je kritičen bivši predsednik Evropskega sveta in opozarja, da bo prihodnji večletni proračun prvi politični preizkus za novo vodstvo institucij unije.
Izziv Macron - od govora na Sorbonni do intervjuja za Economist
Na pragu novega institucionalnega cikla so nedvomno vse oči uprte v francoskega predsednika, ki se zdi ob odhajajoči nemški kanclerki Angeli Merkel, odhajajoči Veliki Britaniji, težavah v Španiji in Italiji ter problematičnih vzhodnih članicah edini evropski voditelj, ki lahko kaj premakne. Pa še on ima kopico domačih problemov, ki mu tudi narekujejo evropsko in širšo politiko.
Vtis, ki ga pušča Macron, se je od njegovega zanosnega govora na Sorbonni ob prevzemu predsedniškega položaja do njegovega nedavnega intervjuja za prestižni britanski tednik Economist, precej spremenil. Njegove izjave o možgansko mrtvi zvezi Nato niso naletele na dober odziv. Enako velja za blokado začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.
Priložnost za von der Leynovo?
Šibke članice z manjšinskimi vladami so sicer lahko priložnost za novo predsednico komisije Ursulo von der Leyen, da vzame vajeti v svoje roke ter se uveljavi kot ključna akterka na evropskem in svetovnem odru. Zanimivo bo spremljati, kako se bo razvijal njen odnos z Macronom, ki je od samega začetka težaven.
Najprej se je von der Leynova soočala s kritikami, da je odvisna od Macrona, ker da jo je on izbral za predsednico, a je nato njegov javni napad nanjo zaradi zavrnitve komisarske kandidatke Sylvie Goulard v Evropskem parlamentu kritike obrnil v drugo smer, češ kako bosta sodelovala, če sta že od začetka sprta. Za nekatere pa pomeni njun javni spor "osvoboditev" von der Leynove od Macrona.
Pri ukvarjanju s proaktivnimi politikami bo več razhajanj
Očiten izziv pred Evropsko komisijo v prihodnjih petih letih bo izpeljati zastavljene politike, zlasti zeleni dogovor, politike s področja digitalizacije in dela ter oživitev industrije v Evropi ter peljati proces k reformi unije, ki bo vodil h konsenzu med članicami EU in užival podporo javnosti, pa je izpostavila višja predavateljica na Evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA) Sabina Lange.
Omenjene politike so, za razliko od politik, s katerimi se je ukvarjala prejšnja komisija, ki je bila krizno in protikrizno naravnana, zelo proaktivne politike. Zato je pričakovati več razlikovanj v pristopih, preferencah in interesih članic ter še večjo razdrobljenost v Evropskem parlamentu, ne samo med političnimi skupinami, ampak znotraj večjih skupin.
Izziv za komisijo bo torej po besedah Sabine Lange delovati v politično zelo razdrobljeni uniji. S tem je povezan izziv, kako se uspešno spoprijeti z vrnitvijo politike na komisijo, saj je po prejšnji politični komisiji in ob napovedi, da bo nova geopolitična, pričakovati kresanje mnenj na najvišji ravni, kar lahko pomeni tudi zamude pri izvajanju zastavljenih načrtov.
Bruselj, 29. novembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
