Na slovenski strani v pričakovanju obravnave neuradno izpostavljajo, da imajo dobre argumente in da so dobro pripravljeni.
Obravnave na splošnem sodišču potekajo podobno kot na Sodišču EU: vsaka stran predstavi svoja stališča, nato sodniki postavljajo vprašanja. S tega vidika bo obravnava o teranu podobna julijski obravnavi o arbitraži, čeprav je za slednji primer pristojno Sodišče EU.
Sodniki na splošnem sodišču sicer običajno zastavljajo več vprašanj in podrobnejša vprašanja kot njihovi kolegi na Sodišču EU. Temeljna razlika pa je v tem, da v postopku na splošnem sodišču ni mnenja generalnega pravobranilca. Nekaj mesecev po obravnavi sledi sodba, so pojasnili na sodišču.
Obravnava bo odprta za javnost, ne bo pa je mogoče snemati. Primer obravnava senat petih sodnikov, njihova identiteta postane javna na dan obravnave.
V postopku lahko v podporo stališčem Slovenije oziroma komisije intervenirajo zainteresirane institucije EU in države članice. Ministrstvo za kmetijstvo pričakuje, da bo na obravnavi svoja stališča predstavila tudi Hrvaška. Intervencij drugih držav pa ni pričakovati.
Čeprav se je v začetku lanskega leta omenjalo, da bi lahko sodišče sodbo glede terana razglasilo do konca leta 2019, bo torej sedaj v začetku decembra šele ustna obravnava, ki se jo je pričakovalo že bistveno prej.
Na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da bi lahko bila sodba razglašena do konca leta 2020.
Slovenija je tožbo vložila septembra 2017
Slovenija je tožbo na Splošno sodišče EU vložila 15. septembra 2017. Spodbija delegirani akt, ki je začel veljati sredi leta 2017 in po katerem lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran pod določenimi pogoji uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra.
Odobritev izjeme, ki hrvaškim pridelovalcem omogoča uporabo imena sorte grozdja teran za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogoji, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši, je po prepričanju Slovenije za potrošnike zavajajoča, ker lahko zmotno menijo, da gre za isti vrsti vina.
Slovenska stran, ki jo v postopku zastopata državno pravobranilstvo in nemški odvetnik Roland Knaak, meni, da je delegirani akt iz več razlogov nezakonit in da njegova uporaba povzroča nastanek gospodarske škode za slovenske pridelovalce terana.
Slovenija je že med sprejemanjem izpodbijanega akta izpostavila številne pomisleke glede postopka sprejemanja, tudi netransparentnost in pristranskost komisije, ter pri tem izpostavljala, da bi bilo treba vprašanje dodelitve morebitne izjeme rešiti v času pogajanj Hrvaške za vstop v EU.
Kot problematično na slovenski strani na primer izpostavljajo retrospektivno uporabo pooblastila iz leta 2013, ki je podlaga za dodelitev izjeme. To pooblastilo je sicer obstajalo že prej, a je bilo nadgrajeno v okviru tedanje reforme skupne kmetijske politike.
Gre za tretji odstavek 100. člena uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov (CMO) ali uredbe 1308/2013, ki se nanaša na homonime. Po njem je komisija pristojna za sprejetje delegiranih aktov za upoštevanje obstoječih praks označevanja in dovoljuje izjeme od pravila, da se ime sorte grozdja, pri katerem gre za zaščiteno označbo porekla, ne sme pojaviti na oznaki kmetijskih proizvodov.
Prenovljena zakonodaja velja šele od leta 2015, zato je bil v primeru terana tretji odstavek 100. člena te uredbe uporabljen prvič, so pa podobne določbe obstajale v prejšnji zakonodaji o vinu in so se uporabljale za posodobitev seznamov v podobnih okoliščinah, je februarja 2017 v intervjuju za STA povedal komisar za kmetijstvo Phil Hogan.
Evropska komisija brani zakonitost izjeme
V Evropski komisiji so vseskozi poudarjali, da delujejo v skladu z zakonodajo EU, da teran ostaja zaščiten kot izključno slovensko vino ter da bodo pogoji za označevanje zagotovili, da ne bo zavajanja potrošnikov.
Ob tem so izpostavljali, da je teran vendarle tudi vrsta grozdja na Hrvaškem, zato je v skladu s pravili EU mogoča omejena izjema za uporabo tega imena, ki pa nikakor ne vpliva na slovenske proizvajalce vina teran, saj ti ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla.
Viri pri komisiji so tudi pred nekaj dnevi za STA sporočili, da komisija še naprej brani zakonitost delegirane uredbe iz leta 2017 in da jo bo, tako kot v vseh primerih pred sodiščem EU, na obravnavi zastopala njena pravna služba.
Spor o teranu je izbruhnil aprila 2013
Spor o teranu je izbruhnil aprila 2013 v okviru zasedanja kmetijskih ministrov EU v Luksemburgu. Potem ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran, je Hrvaška protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana, ki pa po navedbah slovenske strani ni mogoča zaradi različnih agroklimatskih pogojev pridelave.
Evropska komisija je tedaj izpostavila, da je teran na trgu EU zaščiten kot slovensko vino, zato nobeno hrvaško vino ne more na ta trg s tem imenom, ter da Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla.
Ob menjavi vodstva v komisiji leta 2014 so se začeli neuradno omenjati načrti komisije za sprejetje delegiranega akta o teranu, ki naj bi bil brez vednosti Slovenije dogovorjen s hrvaško stranjo med pristopnimi pogajanji.
Tik pred božičem 2016 so nato viri pri komisiji izrazili obžalovanje, da Slovenija in Hrvaška nista uspeli najti skupne rešitve o teranu, ter za januar 2017 dejansko napovedali začetek procesa za dodelitev omejene izjemo Hrvaški pri uporabi imena teran.
Kaj po sodbi?
Postopek s tožbo Slovenije se konča z razglasitvijo sodbe Splošnega sodišča EU, proti kateri je mogoča pritožba na Sodišče EU. V primeru, da Slovenija to tožbo dobi, pa po neuradnih informacijah lahko gre Slovenija v novo tožbo za denarne kazni zaradi kršitve prava EU.
Bruselj/Luxembourg, 29. novembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
