Konferenca COP25 je na poti do Madrida prevozila kar nekaj "ovinkov". Najprej naj bi jo gostila Brazilija, ki je gostovanje odpovedala lani po izvolitvi predsednika Jairja Bolsonara. Prevzel jo je Čile, ki pa jo je odpovedal pred približno mesecem dni zaradi socialnih nemirov. Po zadnji spremembi lokacije je predsedovanje konferenci sicer obdržal Čile, Španija pa bo nastopila kot gostiteljica.
V ospredju mednarodni tržni mehanizem
Temeljni namen konference je dokončno oblikovanje knjige pravil za začetek izvajanja pariškega podnebnega sporazuma. V njej naj bi bila navodila za pripravo in dopolnjevanje podnebnih ciljev (t. i. nacionalno določenih prispevkov) za pogodbenice pariškega sporazuma, pravila za spremljanje in poročanje o doseganju ciljev ter izvajanju ukrepov za petletna obdobja, pravila za področje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in prilagajanja na podnebne spremembe ter vsebine glede pomoči državam v razvoju - tako finančne kot v obliki prenosa tehnologij.
Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje, bodo zaključna pogajanja tekla predvsem o šestem členu pariškega sporazuma, ki ureja mednarodni tržni mehanizem. Ta državam omogoča uresničevanje projektov za blaženje podnebnih sprememb na ozemlju druge pogodbenice, glavno vprašanje pa je, kako se v tem primeru izogniti možnosti, da bi zmanjšane izpuste kot svoj dosežek šteli obe državi.
Prav tako želijo nekatere države prenesti zmanjšanja izpustov iz obdobja pred letom 2020 v obdobje po tem letu; gre za t.i. dobropise. To pa bi lahko močno načelo integriteto doseganja rezultatov sporazuma v obdobju do leta 2030, opozarjajo na ministrstvu. EU je enotna, da ne želi avtomatičnega prenašanja dobropisov v naslednje obdobje; pri tem vprašanju se zavzema za oblikovanje kompromisa.
Prav tako bo konferenca pomembna v luči krepitve ambicij pri blaženju podnebnih sprememb. Pariški sporazum namreč predvideva, da obseg zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov vsaka država določi prostovoljno in sama zase. Trenutno so podane obljube občutno premajhne, da bi z njimi omejili dvig globalne temperature na dve stopinji Celzija, še manj pa na 1,5 stopinje.
V Madrid Zajc in Bertoncelj; Greta še sredi Atlantika
Eden od vrhuncev konference bo njeno odprtje, ki ga bo pospremilo zasedanje pogodbenic na ravni predsednikov držav in vlad. Slovenijo bo na tem dogodku zastopal minister za okolje in prostor Simon Zajc. Voditelji držav bodo tokrat predvidoma znova pozvali k povečanju ambicioznosti pri reševanju podnebne krize in k uspešnemu delu konference.
V začetku prihodnjega tedna, natančneje 9. decembra, bodo pogodbenice razpravljale o podnebnem financiranju. Slovenijo naj bi v tem delu zastopal minister za finance Andrej Bertoncelj. Letos bodo finančni ministri prvič vključeni na tak način, to pa predstavlja priložnost za izmenjavo mnenj ter usmeritev o vprašanjih podnebnega financiranja s strokovnjaki za podnebne spremembe, civilno družbo ter ministri za okolje, so zapisali na vladi.
10. in 11. decembra bo potekalo še zasedanje pogodbenic na ministrski ravni, ki se ga bodo udeležili predvsem ministri za okolje in podnebne spremembe pogodbenic UNFCCC. V imenu Slovenije bo tudi na tem zasedanju nastopil Zajc.
Z mednarodnega vidika pa bo najverjetneje veliko pozornosti pritegnila navzočnost mlade švedske podnebne aktivistke Grete Thunberg, ki trenutno na jadrnici pluje čez Atlantski ocean. Prečkala ga je z namenom udeležbe na podnebni konferenci v Čilu, nato pa v zadnjem trenutku izvedela, da se mora vrniti v Evropo, ker se dogajanje seli v Madrid. V torek je bila od portugalske obale oddaljena še dobrih 1400 navtičnih milj oz. nekaj več kot 2600 kilometrov.
Slovenija se zaveda potrebe po krepitvi podnebne ambicije
EU se v Madrid podaja s sporočilom, da morajo države še okrepiti nacionalne podnebne politike in zastavljene ukrepe. Številne države članice so že potrdile cilj podnebne nevtralnosti EU do leta 2050, ki ga je predlagala Evropska komisija. EU sicer razmišlja, da bi svoj zastavljeni cilj zmanjševanja izpustov do leta 2030 povečala na 50 ali 55 odstotkov, napovedala je tudi ustanovitev evropskega podnebnega sklada ter sklada za pravično tranzicijo. Na področju podnebnih financ si bo unija prizadevala, da se skupni globalni cilj 100 milijard dolarjev za namene blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe v ranljivih državah doseže do leta 2025.
Slovenija se prav tako zavzema za krepitev podnebnih ciljev za prvo obdobje izvajanja pariškega sporazuma, do leta 2030, so zatrdili na okoljskem ministrstvu. Svoje nacionalne prispevke morajo pogodbenice v dokončni obliki posredovati prihodnje leto, kar bi omogočilo začetek izvajanja sporazuma v letu 2021. V Sloveniji bo razprava o višjem cilju potekala prihodnje leto.
V turbulentnem okolju pogajalce čaka težko delo
Okolje, v katerem se bo odvila letošnja podnebna konferenca v Madridu, je zelo turbulentno. "Pa ne mislim le fizičnega okolja, ki jasno demonstrira učinke podnebnih sprememb, ampak tudi družbeno okolje," je ta teden dejala podnebna strokovnjakinja Lučka Kajfež Bogataj.
Po vsem svetu imamo proteste, ki pod različnimi imeni naslavljajo isti problem - problem neenakosti in popolnoma napačnega gospodarskega modela. Pa kakor koli se temu reče v Hongkongu, Latinski Ameriki ali na Bližnjem vzhodu," je nadaljevala klimatologinja.
Tako turbulentno okolje po njenih besedah na eni strani lahko predstavlja spodbudo za spremembe, na drugi strani pa lahko tudi pride do paralize. "Ljudje, tudi odločevalci, so prestrašeni, ker ne vidijo jasno, za kaj gre. In to lahko privede do še manjše aktivnosti," je opozorila. Od pogajalcev in politikov Kajfež Bogatajeva prej pričakuje odlašanje s spremembami kot dramatične zasuke.
V Madridu se bo, kot se boji sogovornica, "spet vse vrtelo okrog izpustov in zgodovinskih vprašanj, ki jih je težko rešiti - kdo je kriv, kdo mora več prispevati in kako bomo to dorekli". Ta razprava je precej brezplodna, saj absolutne resnice o krivdi ni. "Konteksti so kompleksni, Kitajska se denimo lahko izgovarja na prejšnje stoletje, ne pa na to, kar počne danes. Podobno je kriva kot EU, ki je imela slabe prakse v preteklosti, danes ima pa dobre," je ponazorila.
Pogled je zato treba upreti v prihodnost, pozabiti zamere in racionalno pogledati, kako naj svet preživi. "Ko se pogovarjamo o preživetju, BDP in gospodarska rast hitro pristaneta na drugem tiru. A svetovna politična garnitura ne prepoznava, da gre za preživetje, ne pa za krepitev političnih moči," je bila kritična.
Njena pričakovanja v zvezi s podnebno konferenco v Madridu zato "niso prevelika". Upa pa na zasuk vsaj v prihodnjem letu, ki z vidika uresničevanja pariškega sporazuma velja za bolj prelomno.
Vlade morajo odgovoriti na zahteve ljudi
Na milijone ljudi, ki po vsem svetu zahtevajo boljše življenje, je za STA opozorila tudi Barbara Kvac iz nevladne organizacije Focus. "Ti protesti so odraz vse večjega zavedanja javnosti in nezadostnega odziva vlad na naslavljanje vzrokov med seboj povezanih podnebne krize in družbene nepravičnosti," je prepričana.
Poleg "nevarno nizke podnebne ambicije" se vlade namreč soočajo tudi z neuspehi pri naslavljanju povezav med družbeno, ekološko in podnebno pravičnostjo. "Izvor problema je v gospodarsko političnem sistemu, ki namesto ljudem in planetu daje prednost profitom in ki temelji na izkoriščanju virov, še posebej fosilnih goriv. Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) je potrebo po naslavljanju teh povezav jasno izpostavil v posebnem poročilu o globalnem segrevanju za 1,5 stopinje Celzija," je poudarila Kvačeva.
Na tokratni konferenci morajo vlade odgovoriti na zahteve ljudi, je poudarila nevladnica. Med ključnimi vprašanji, s katerimi se bodo morali ukvarjati predstavniki držav, so, kako nasloviti vprašanje izgub in škod, s katerimi se soočajo najbolj ranljivi, kako zagotoviti, da tržni mehanizmi ne bodo ogrozili okoljske integritete in doseganja podnebnih ciljev, ter kako bodo države, predvsem velika gospodarstva, zagotovile, da se zmanjša razkorak med potrebnim in predvidenim ukrepanjem in se zavezale k povišanju svojih ciljev v letu 2020.
"Cilj brez načrta, kako ga doseči, je le lepa želja, zato si bomo nevladne organizacije v Madridu prizadevale, da vlade z dolgoročnimi cilji pariškega sporazuma uskladijo svoje nacionalne načrte in ukrepe," je še dodala sogovornica. "Ambicioznost vlad bomo ocenjevali tako po ciljih zmanjšanja emisij kot tudi ukrepov za povečanje odpornosti in pripravljenosti za premikanje finančnih tokov od fosilnih goriv na podnebne ukrepe."
Španija želi uspešno konferenco
Podnebni strokovnjak Andrej Krajnc, ki je osebno sodeloval v številnih podnebnih pogajanjih, je spomnil, da se bo v Madridu nadaljevala priprava knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma. Nekatere velike države imajo pri tem trdna stališča in jih bo "težko premakniti", je dejal. "V vsakih pogajanjih je veliko prepričevanja, dvostranskih srečanj in tehtanja, kaj daš in kaj dobiš," je spomnil. A ne pričakuje, da bo konferenca posebej prelomna.
Ves čas je prisotno tudi vprašanje povečevanje ambicije. Številne male države, denimo Kostarika, so napovedale izredno ambiciozne podnebne cilje. Za velike države v praksi to ni enostavno, je dejal Krajnc. Se je pa zavzel za ambicioznost Slovenije in EU, saj zgledi pogosto povlečejo še koga. "Če bi katera večja država napovedala višjo ambicijo, bi bil to velik uspeh podnebne konference v Madridu in bi zagotovilo dobro ozračje za prihodnja pogajanja," je dejal strokovnjak. A v resnici je to po njegovi oceni trenutno težko pričakovati.
Vendar Krajnc poudarja, da ni pesimist in to ni bil niti v preteklosti. Podnebno konferenco v Koebenhavnu leta 2009 denimo številni označujejo za neuspeh, pa vendar od tam izhajata dve stopinji Celzija in obljuba o 100 milijardah dolarjev pomoči državam v razvoju letno, je ponazoril sogovornik. Podnebna konferenca v Madridu lahko zato pomeni pomembno pripravo na prihodnje korake.
Dejstvo, da je bila konferenca le dober mesec pred začetkom prestavljena iz Čila v Madrid, pa po Kranjčevi oceni ne bi smelo imeti večjega učinka na pogajanja. Vse države bodo na njej zastopane, še vedno ji bo predsedoval Čile, Španija s podnebno ambiciozno okoljsko ministrico Tereso Ribero pa bo kvečjemu skušala pomagati zagotoviti uspeh. "Španci gotovo želijo dobro konferenco," je zatrdil sogovornik.
Ljubljana, 27. novembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
