Tik pred vrhom, ki ga bo London gostil 3. in 4. decembra, se bodo v sredo v Bruslju sestali zunanji ministri zavezništva, ki bodo pilili še zadnje podrobnosti pred zasedanjem voditeljev članic. Že obrambne ministre je pred skoraj mesecem dni zaposlovala predvsem kriza v Siriji, potem ko je Turčija na severu te države začela izvajati ofenzivo proti sirskim Kurdom.
Turška ofenziva in pred tem odločitev predsednika ZDA Donalda Trumpa, da iz Sirije umakne ameriške vojake, s čimer je na čistini zapustil dotedanje glavne zaveznike v boju proti džihadistom Islamske države, sirske Kurde, sta bili šok za evropske države. Turčija je pri tej akciji, uperjeni proti "kurdskim teroristom", vztrajala za vsako ceno. Evropske kritike je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan utišal z grožnjami, da bo proti Evropi poslal milijone beguncev.
Ker niti v Natu o tem ni bilo nobenega posvetovanja, je francoski predsednik Emmanuel Macron nedavno celo ocenil, da je Nato "možgansko mrtev", s čimer je sprožil nove kritike in izjave, da vendarle ni tako hudo in da je sodelovanje v Natu zelo dobro. To sta v Berlinu ob 70. obletnici padca Berlinskega zidu poudarila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in ameriški državni sekretar Mike Pompeo.
"Izjava Macrona je brez dvoma pretirana, a to je zato, ker je to nekako klic vpijočega v puščavi," je komentiral Prebilič. "Macron je brez dvoma razočaran nad tem razvojem dogodkov. Je pa po drugi strani potrdil Sunzijevo trditev, da je nasprotnik tako močan, kot si sam šibek."
"Osebno pogrešam, da Nato tovrstnih akcij, kakršna je bila turška, ne obravnava na zasedanjih Severnoatlantskega sveta. Zakaj evropske države tega ne znajo izpostaviti ali biti bolj vztrajne pri nekaterih zadevah, da se te ne bi več ponavljale?" se je vprašal profesor obramboslovja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
Nato sicer sam po sebi po njegovi oceni ni v slabi kondiciji, ker svoje naloge izvaja dosledno in dobro. A vendar je to jasno predvsem na operativno-vojaški ravni, manj pa na politični, ki pa je pomembnejša, ker vodi vojaško komponento, je poudaril Prebilič.
"Kaže se vse večji razkorak med Američani in evropskimi državami, ki so zelo zadržane predvsem pri povečevanju obrambnih izdatkov. A razumevanje vloge Nata v Evropi in ZDA je povsem drugačno. Evropske članice vidijo Nato kot izrazito obrambno organizacijo, ki lahko dopolnjuje naloge pri izvajanju mirovnih operacij, medtem ko Trump stvari vidi mogoče nekoliko bolj ofenzivno," je dejal profesor.
Vendar pa je po njegovih besedah pomembno, da Nato ostaja "forum, kjer vsi sedijo za isto mizo". "Lahko da rezultati niso vedno takšni, kakršne bi si želeli, ampak se vsaj pogovarjamo. Ko se bomo nehali pogovarjati, bo še bistveno slabše," je opozoril.
"Bo pa treba vložiti kar nekaj energije in se malo bolj izpostaviti, ker imamo opravka z nekaterimi zelo močnimi osebami, ki si jemljejo več pravic, kot jim jih pripada v skladu z washingtonsko pogodbo," je še dodal Prebilič in prst uperil predvsem v Erdogana in Trumpa.
"Dovolita si marsikaj. Turčija z akcijami, kakršna je bila v Siriji, ki je bila kršitev vojnega in humanitarnega prava, na drugi strani pa predsednik ZDA z nekaterimi izjavami in dejanji definitivno ne prispeva k temu, da bi se evropske članice Nata počutile sprejete. Prej izločene in porinjene ob stran," je dejal.
"Potreben bo dialog, a Evropa bi morala biti tu nekoliko bolj odločna. Potrebna bo konfrontacija, kajti dokler tem gospodom ne bo nekdo potegnil meja, se sami po sebi ne bodo ustavili," je prepričan profesor.
Macron in Merklova zato že nekaj časa stavita na krepitev obrambne politike v okviru EU, celo vzpostavljanje skupne evropske vojske. A Prebilič opozarja, da je to še zelo v povojih. "Krepitev evropske obrambne politike je sicer velik korak naprej, ampak med obrambnimi zmogljivostmi EU in Nata je ogromna razlika," je poudaril.
"To se ne kaže le v tem, da so v Natu tudi ZDA, ki imajo daleč največ orožja in zmogljivosti, ampak tudi v tem, da so evropske države še zelo zadržane za temeljitejše sodelovanje na obrambnem področju. Še mnogo korakov bo potrebnih, da bo EU razvila kapacitete, da Nato ne bo več potreben. Do evropske vojske je še zelo daleč," meni profesor.
Poleg tega Prebilič napoveduje dodatne "eskalacije" v odnosih znotraj Nata pred predsedniškimi volitvami v ZDA, ki bodo čez eno leto. "Trump ves čas gradi zgodbo o napol izrednih razmerah, da pri ljudeh vzbuja nelagodje in da se odzovejo na način, da je boljše, da imamo njega kot nobenega."
"Zato mislim, da bo do volitev takšnih dogodkov še kar nekaj. Zagotovo se bo recimo zaostrila trgovinska vojna s Kitajsko. Še vedno bo neprijeten sogovornik za evropske države. Lahko pride tudi do dodatnih zapletov z Rusijo. Če pa bo osvojil drugi in svoj zadnji mandat, pa vendarle pričakujem, da bo tega manj," je še dodal profesor obramboslovja.
Ljubljana, 19. novembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.