Pri ceni zdravil je v osnovi treba ločiti zdravila, ki so krita iz javnih sredstev, ter samoplačniška zdravila. Cene zdravil, ki jih izdajajo v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in v lekarnah na zelen recept, so regulirane, za to skrbi Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Ta določa najvišjo dovoljeno ceno zdravila, ki je sestavljena iz vrednosti proizvajalčevega elementa cene in dodatka za veletrgovino. To je cena zdravila na debelo.
Agencija izračuna proizvajalčev element cene zdravila s primerjalnim modelom, v katerega vključijo cene zdravila v Avstriji, Nemčiji in Franciji. Trgovci z zdravili na debelo lahko za eno škatlico zdravila zaračunajo pol evra ter še 1,1 odstotka vrednosti zdravila, kar pa je omejeno na največ 27 evrov, določa pravilnik o določanju cen zdravil za uporabo v humani medicini.
Svoj delež oz. maržo pridodajo še v lekarnah, za obdelavo in izdajo škatlice zdravila zaračunajo v povprečju okoli 1,4 evra, kar sicer določi javna zdravstvena blagajna. Na to vsoto je treba dodati še davek na dodano vrednost, ki za zdravila znaša 9,5 odstotka. Vsi našteti elementi dajo maloprodajno ceno zdravila.
Pri določanju proizvajalčevega elementa cene zdravila je treba tudi upoštevati vrsto zdravila - glede na to, ali je zdravilo originalno, generično, biološko in biološko podobno, se zaračunavajo različni deleži proizvajalčevega elementa cene zdravila glede na tujino.
JAZMP lahko za določeno zdravilo prizna tudi izredno višjo dovoljeno ceno, če denimo zaradi velikosti in drugih značilnosti trga v Sloveniji najvišja dovoljena cena ne omogoča oskrbe trga.
Regulacija cene ne pomeni, da je to nujna cena zdravila
Če JAZMP določa regulirane cene zdravil, pa ne pomeni, da je to nujno cena, ki velja za določeno zdravilo. Tako lahko denimo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v neposrednih pogajanjih oz. z drugimi vzvodi in javni zdravstveni zavodi prek javnih naročil doseže tudi nižje cene zdravil.
Prav opredelitev regulirane cene zdravil za ceno, omejitev popustov za predčasna plačila in ugodnosti za obseg dobav, kot so bili opredeljeni v skupnem javnem naročilu lekarniške zbornice, je po mnenju agencije za varstvo konkurence problematično. S tem se namreč omejuje, da bi si ponudniki dejansko konkurirali, ocenjujejo v agenciji, pri čemer sicer dodajajo, da je trg zdravil za uporabo v humani medicini na debelo v Sloveniji "močno skoncentriran oligopolni trg".
Po drugi strani pa predsednik lekarniške zbornice Miran Golub svari, da bi z drugače oblikovanim razpisom tvegali, da bi bil izbran le en ponudnik zdravila in bi ostali ponudniki izginili s trga zdravil.
Cene zdravil, ki jih krijejo javna sredstva, se torej oblikujejo na treh zaporednih ravneh - najprej na ravni JAZMP, nato na ravni ZZZS (določitev najvišje priznane vrednosti zdravila, pogajanja itd.) in na koncu še na ravni neposrednega kupca, to so lekarne, bolnišnice, zdravstveni domovi. ZZZS pri tem plača zdravilo po dejanski nabavni ceni.
Na ZZZS se lahko pohvalijo, da v povprečju dosegajo za sedem odstotkov nižje cene zdravil od najvišje dovoljenih, ki jih določa JAZMP. Na podlagi pogajanj s farmacevtskimi družbami za povračila glede na obseg prometa je ZZZS letos prejel že več kot 19 milijonov evrov prihodkov - gre za plačila farmacevtskih družb na podlagi t. i. pay back dogovorov, so pojasnili.
Trg zdravil je skupaj z medicinskimi pripomočki po podatkih državnega statističnega urada v letu 2017 znašal 792,5 milijona evrov, v kar je všteta javna in zasebna poraba za zdravila in medicinske pripomočke.
Cene samoplačniških zdravil neregulirane, a večjih odstopanj ni
Pri samoplačniških zdravilih JAZMP ne regulira cene, pač pa se te oblikujejo prosto po pogojih tržišča in so odvisne od stroškovnih dejavnikov ter poslovnih ciljev podjetja. A glede na veliko število ponudnikov istovrstnih ali celo enakih izdelkov, podjetja ne oblikujejo cen, ki bi se bistveno razlikovale od cen preostalih ponudnikov na trgu.
Veleprodajna cena samoplačniških zdravil je odvisna od nabavne cene, stroškov transporta in špediterja, stroškov za pridobitev dovoljenja za uvoz zdravila ter marž veledrogeristov, ki niso omejene.
Za oblikovanje maloprodajne cene je treba dodati še strošek lekarne za izdajo zdravila in DDV. Tudi marže lekarn niso omejene oz. določene in jih določi vsaka lekarna zase. Kakšne so te marže, Golub ne ve. Pred leti je lekarniška zbornica določila enotni znesek, koliko naj lekarne zaračunajo za obdelavo in izdajo zdravil brez recepta ali na beli recept, torej samoplačniških zdravil, a je leta 2015 posegla agencija za varstvo konkurence.
Kljub temu da so cene zdravil prosto oblikovane, pa morajo zavezanci JAZMP sporočiti podatke o cenah zdravil na debelo, s čimer ima po svoje država nadzor tudi nad prosto oblikovanimi cenami.
Vse pogostejše motnje s preskrbo z zdravili
Ne glede na skupni razpis zbornice in morebitna tveganja, ki jih Golub izpostavlja glede obstoja zdravil na trgu, pa na trgu že danes obstajajo težave s preskrbo določenih zdravil.
Na JAZMP so samo letos obravnavali približno 1500 obvestil o spremembah statusa razpoložljivosti zdravila, od tega je bilo približno 650 prijav motenj v preskrbi oz. začasnega prenehanja opravljanja prometa z zdravilom. V to so vštete tudi motnje, ki ne predstavljajo bistveno povečanega tveganja za javno zdravje, saj je bodisi na voljo drugo pakiranje zdravila, bodisi zdravilo drugega proizvajalca ali proizvajalec sam zagotovi nadomestno zdravilo.
"Najpogostejši razlogi za motnjo so povezani s proizvodnjo zdravila, kjer je predvsem problem s kapacitetami proizvodnje, kjer Slovenija kot majhen trg z relativno majhnimi serijami to še posebej občuti," navajajo na agenciji. Ob tem opozarjajo, da v zadnjem obdobju zaznavajo trend vse pogostejših motenj tudi pri oskrbi z esencialnimi zdravili. S podobnimi težavami se srečujejo tudi druge države in to postaja tudi evropski oziroma globalni problem, so še navedli.
Ljubljana, 13. novembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
