c S
Moja prva ženitna pogodba 15.11.2019 Ravno na dan uveljavitve Družinskega zakonika (DZ) sta se v moji pisarni zglasila zunajzakonska partnerja, ki sem ju poznal že od prej. Pojasnila sta mi, da sta bila oba poročena in da sta njuni zakonski zvezi pravnomočno razvezani, da imata vsak svoje premoženje in svoje polnoletne otroke, da sta pred nekaj leti začela živeti skupaj in da sta polna načrtov glede skupnega življenja ter da imata cel kup vprašanj, negotovosti in dvomov, da se jima ne bi ponovile slabe izkušnje.

Želela sta skleniti »kakšno pogodbo, s katero bi bila oba ustrezno zavarovana«. Na tem uvodnem pogovoru sem ugotovil, da bi bila to lahko moja prva »ženitna pogodba«, s katero bosta pogodbeni stranki dogovorili pogodbeni premoženjski režim, in izkazalo se je, da je tudi bila.

Najprej se je postavilo vprašanje imena pogodbe. Imenoval sem jo tako, kot je navedeno v podnaslovu k 85. členu DZ (pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij). V preambuli notarskega zapisa sem to zakonsko podlago tudi navedel in se tako izognil dvoumnosti in nejasnosti glede na to, da zakonca oziroma zunajzakonska partnerja lahko sklepata vse pravne posle, ki jih lahko sklepata tudi z drugimi osebami (64. člen DZ), in se podobno lahko tudi poimenujejo.

Nato sem se spraševal, na kakšen način izpolniti notarjevo obveznost pojasnitve iz 67. člena DZ. Ta obveznost je sestavljena iz treh delov. Najprej je naša dolžnost seznaniti stranki z zakonitim premoženjskim režimom, kar ni predstavljajo večje težave, saj se zakoniti premoženjski režim po DZ bistveno ne razlikuje od dosedanje ureditve po ZZZDR. Glavni del naše obveznosti pa predstavlja nepristransko svetovanje zakoncema, pri čemer se moramo prepričati, da sta oba v celoti razumela pomen in pravne posledice vsebine pogodbe V konkretnem primeru težav ni bilo, prav tako tudi ne pri seznanitvi strank z registrom pogodb in pravnimi posledicami vpisa pogodbe v register.

Izziv v konkretnem primeru je predstavljal tako vsebinski kot tudi nomotehnični vidik pogodbe, saj sta stranki želeli, da se poleg pogodbenega premoženjskega režima uredi tudi nekatera druga vprašanja. Ukvarjali smo se s poplačili starih dolgov enega od njiju, vlaganji enega partnerja v nepremičnino drugega in medsebojnima dednima odpovedma neuvedenemu dedovanju.

V pogodbi je bilo treba najprej ugotoviti in zapisati status pogodbenih strank oziroma njuni izjavi, od kdaj nepretrgoma traja njuna zunajzakonska skupnost in kje živita. Strankama sem pojasnil, da sta se dolžni medsebojno seznaniti s premoženjskim stanjem, ki ga ima vsak od njiju na dan sklenitve pogodbe. Brez zadržkov sta oba podala vse podatke o nepremičninah, premičninah, denarnih prihrankih, poslovnih deležih in tudi dolgovih oziroma obveznostih. Te podatke sem v pogodbi natančno navedel ob opozorilu, da je pogodba izpodbojna, če drug drugega nista v celoti seznanila s svojim premoženjskim stanjem. Zapisal sem tudi njuno izjavo, da poleg navedenega nimata nobenega drugega premoženja ali dolgov ...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Jože Rožman: Moja prva ženitna pogodba

Niste naročnik? >> Z brezplačno registracijo imate dostop do petih dokumentov vsak mesec