Kdaj naj bi prišlo do prvih repatriacij, niso navedli. Po poročanju slovenskih medijev naj bi se to zgodilo do konca leta.
Na uradu so še pojasnili, da so doslej prejeli 53 prošenj za repatriacijo. Vloge doslej niso odobrili še nikomur, do formalnih odobritev oziroma zavrnitev bo prišlo po odobritvi akcijskega načrta na vladi.
Akcijski načrt vključuje vse podrobnosti - od prevoza, nastanitve do denarne pomoči. Časnik Dnevnik je oktobra objavil, da so v predlogu načrta kot možne nastanitve predvideni morebiten dom za priseljevanje, najeta stanovanja ali hiše oziroma prazna državna stanovanja. Del naj bi se jih nastanil pri sorodnikih oziroma z njihovo pomočjo. Skupni stroški repatriacije za 70 ljudi za obdobje 15 mesecev, kolikor najdlje traja status repatriirane osebe, so ocenjeni na okoli 1,2 milijona evrov.
Vse pravice glede repatriacije, torej glede tega, kdo je do nje upravičen ter katere pravice uživajo repatriirane osebe, so določene v zakonu o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja.
Zakon kot osebe, upravičene za repatriacijo, predvideva posameznike slovenskega rodu. Takih naj bi v Venezueli živelo okoli tisoč. Po uradnih podatkih v Venezueli živi 335 slovenskih državljanov, ocena do 1000 ljudi slovenskega rodu pa vključuje še nedržavljane, ki so potomci Slovencev, denimo otroci in vnuki.
Zakon določa, da lahko država poskrbi za priselitev Slovencev, ki živijo v državah, ki jih pesti huda gospodarska in politična kriza. Da je ta v Venezueli prisotna, je že večkrat ugotovilo zunanje ministrstvo, zato je bila vlada letos deležna več pobud, naj poskrbi za tamkajšnje rojake.
Skrbi zaradi vse slabših razmer v Venezueli so se okrepile v začetku leta, ko je po večletni gospodarski, politični in družbeni krizi prišlo do nasilja na protestih, potem ko se je predsednik venezuelskega parlamenta Juan Guaido 23. januarja razglasil za začasnega predsednika države in so ga kot takega priznale ZDA, Brazilija in druge države v regiji. Slovenija ga je pripoznala 14. februarja, doslej pa že okoli 50 držav.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik je septembra povedal, da so se na uradu z venezuelsko krizo začeli ukvarjati v začetku leta. Na podlagi sklepa majske seje komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so začeli aktivnosti za pričetek postopka.
Po tistem, ko je vlada 29. avgusta sprejela sklep o repatriaciji, je bila imenovana delovna skupina za pripravo akcijskega načrta, ki združuje sedem resorjev, vodi pa jo državna sekretarka na uradu Olga Belec. Prva povpraševanja o možnosti repatriacije je urad sprejel v juniju.
Kot je takrat še poudaril Česnik, razen enega primera leta 2013 - ko je bila repatriirana družina iz Sirije zaradi tamkajšnje državljanske vojne - Slovenija doslej ni imela primerov repatriacije. Ker gre za kompleksen postopek, je bilo treba izdelati delujoč sistem. Opozoril je, da pripravljajo sistemsko rešitev, ki bi lahko bila uporabna tudi v prihodnosti.
Zakon namreč repatriiranim osebam poleg organiziranega in financiranega prihoda v Slovenijo zagotavlja tudi nekatere pravice. Med drugim dobijo pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva, pouka slovenskega jezika tudi za ožje družinske člane in pridobitve osebnega delovnega dovoljenja.
Za nastanitev repatriiranih oseb lahko vlada ustanovi dom za priseljevanje, kjer jim zagotovi osnovno oskrbo. K plačilu stroškov posamezniki prispevajo glede na plačilno sposobnost. Tisti, ki nimajo zagotovljenih dohodkov in drugih prejemkov vsaj v višini minimalnega dohodka, so upravičeni do denarne pomoči. Slovenija pa lahko dodeli tudi trajne priznavalnine repatriiranim osebam, ki so denimo dopolnile starost 70 let in so pomembneje prispevale k ohranitvi in razvoju slovenstva in slovenske kulture v tujini.
Hkrati se repatriirane osebe pozneje lahko vrnejo v Venezuelo, a z lastnim financiranjem in organizacijo. Status repatriirane osebe in pravice, ki izhajajo iz njega, lahko namreč pridobijo za največ 15 mesecev. Kot so pojasnili na uradu, si mora v tem času oseba urediti ustrezen status, ki ji bo zatem omogočal bivanje v Sloveniji (npr. slovensko državljanstvo ali dovoljenje za bivanje).
Kriza v Venezueli se je začela zapletati po volitvah leta 2015, na katerih je spričo hudega pomanjkanja in splošne krize v državi večino v narodni skupščini prevzela opozicija. A socialistični predsednik Nicolas Maduro je nato z več spornimi pravnimi manevri leta 2017 parlament razpustil in vzpostavil ustavodajno skupščino, v katero je imenoval sebi poslušne člane. Kljub protestom je nato dosegel tudi, da opozicija ni smela sodelovati na lanskih predsedniških volitvah, na katerih je potem zmagal sam.
Doslej je iz države zaradi težkih razmer, tudi pomanjkanja osnovnih potrebščin in zdravil, odšlo že 4,5 milijona ljudi. Po ocenah Združenih narodov bi lahko naslednje leto njihovo število naraslo na 6,5 milijona.
Ljubljana, 11. novembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
