c S
Ideja o omilitvi fiskalnega pravila morda še preuranjena 11.11.2019 V LMŠ so pred dnevi napovedali, da bodo poskusili omiliti fiskalno pravilo, ki ga je Slovenija z namenom discipliniranja javne porabe pred leti zapisala v ustavo. A ideja je morda še preuranjena. Za spremembo zakona o fiskalnem pravilu je v DZ potrebna dvotretjinska večina, ki pa je negotova. Pomisleke imajo tudi strokovnjaki.

Fiskalno pravilo določa, da srednjeročno in dolgoročno porabimo toliko, kolikor zberemo z javnimi dajatvami, s čimer naj bi se zagotovilo, da država v normalnih ekonomskih časih za tekočo porabo ne ustvarja dodatnega javnega dolga. Potem ko se je Slovenija k temu zavezala z evropsko medvladno pogodbo o fiskalnem paktu, je DZ maja 2013 zapisal fiskalno pravilo v ustavo in nato julija 2015 sprejel še izvedbeni zakon.

Da v LMŠ pripravljajo predlog novele tega zakona, je pred dnevi novinarjem v DZ povedal vodja poslanske skupine največje vladne stranke Brane Golubović. "Slovenija ima eno najstrožjih fiskalnih pravil v Evropi. Večina evropskih držav to pravilo rahlja, mi pa vztrajamo pri nečem, kar nas zavira pri razvoju," je pojasnil.

Kot je dodal, gredo spremembe, ki jih pripravljajo v njegovi stranki, v smer rahljanja pogojev v korist večjega števila javnih investicij in več sredstev za znanost, raziskave in razvoj.

Poslanci LMŠ nameravajo predlog najprej predstaviti tudi drugim koalicijskim partnerjem in ga dati v javno razpravo, nato pa bodo iskali podpise podpore in Golubović pričakuje, da bi ga lahko predvidoma decembra vložili v parlamentarno proceduro.

Pri tem potrebujejo 60 glasov podpore, ki pa je še posebej po prekinitvi sodelovanja med koalicijo in Levico vprašljiva.

V SAB ideji načeloma pritrjujejo. "Ne samo LMŠ, tudi stranke koalicije smo se na enem od sestankov pogovarjale, da bi veljalo iti v poskus omilitev fiskalnega pravila, ki je eno najstrožjih v Evropi," je dejala vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper. "Strinjamo se, da je ta poskus treba narediti, potem pa bomo videli, ali je dovolj glasov," je dodala.

Da bo 60 glasov težko zagotoviti, ugotavljajo tudi v poslanski skupini SD, katere vodja Matjaž Han je dejal, da je aktualna enačba, na podlagi katere se izračuna dovoljena meja porabe, zelo zahtevna in dela težave državi pri načrtovanju proračuna. "To je lahko zelo dobro, vendar za to potrebujemo 60 glasov, mi pa jih včasih tudi 43 nimamo," je dejal.

Bolj zadržani do sprememb so v SMC. Vodja poslancev te stranke Igor Zorčič je za STA dejal, da se učinki fiskalnega pravila kažejo v bolj zdravih javnih financah, obenem pa imamo tudi še vedno zelo velik javni dolg.

Da za omilitev fiskalnega pravila morda še ni pravi čas, menijo tudi v SDS. "Nekateri ekonomisti že opozarjajo na morebitno novo gospodarsko in finančno krizo. Fiskalno pravilo pa je namenjeno temu, da ohranja javne finance v vzdržnih okvirjih, ne pa, da se nenadzorovano višajo izdatki proračuna, kar počne aktualna koalicija z LMŠ na čelu," je dejal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec.

Po drugi strani v Levici menijo, da fiskalno pravilo državo vleče v varčevanje. Ob vsakem sprejemanju proračuna se je ravno zaradi fiskalnega pravila zapletalo pri razvojnih vprašanjih, je spomnil poslanec Levice Luka Mesec, na vprašanje, kaj meni o ideji LMŠ za popravke zakona pa dejal: "Se absolutno strinjamo." Dan po tej izjavi se je sicer sodelovanje Levice in koalicijo končalo.

Na finančnem ministrstvu ideje o spremembah zakona za zdaj ne komentirajo. "Ministrstvo za finance spoštuje veljavno fiskalno pravilo in proračuna za leti 2020 in 2021 sta bila pripravljena skladno s fiskalnim pravilom, kar je potrdil tudi fiskalni svet," so sporočili.

V fiskalnem svetu, ki je bil ustanovljen ravno na podlagi zakona o fiskalnem pravilu, da bi bdel nad javnimi financami, za razliko od LMŠ menijo, da naše fiskalno pravilo po strogosti ne odstopa bistveno od fiskalnih pravil v večini drugih držav EU. "Ob tem je treba upoštevati, da je majhno odprto gospodarstvo, kot je Slovenija, praviloma hitreje in bolj izpostavljeno šokom v mednarodnem okolju, pa tudi šokom na finančnih trgih. Poleg tega se v Sloveniji pričakujejo bolj izrazite dolgoročne javnofinančne posledice staranja prebivalstva kot v večini držav EU," so opozorili za STA.

Morebitno spreminjanje zakona o fiskalnem pravilu zaradi konkretnih političnih okoliščin po oceni fiskalnega sveta odpira vrata fiskalni neodgovornosti. "S tem pa se povečujejo tveganja za sprožitev procesov, ki lahko ogrozijo ugodne rezultate dosedanje javnofinančne konsolidacije in spodkopljejo temelje dolgoročne gospodarske rasti in blaginje prebivalstva," so še opozorili.

Tudi fiskalni svet se sicer strinja, da fiskalno pravilo v Sloveniji ni idealno. Zato bi se strinjal z določenimi spremembami, vendar bi se morali ob tem vprašati, kaj je varna raven dolga države. To dilemo je na petkovem dnevu bančništva na Brdu pri Kranju izpostavil tudi vodja službe za analize fiskalnega Aleš Delakorda. Na vprašanje, ali fiskalna pravila preveč omejujejo, je odvrnil: "Na to vprašanje bi lahko odgovorili z ugotovitvijo, ali gospodarstvo v dobrih časih ustvari toliko presežka, kot ustvari izgube v slabih časih. Mislim, da so izgube v slabih časih večje, in da se na dolgi rok ustvarja dolg."

Ljubljana, 10. novembra (STA)