c S
Številni protesti po svetu v zadnjih tednih 28.10.2019 V zadnjih tednih so po svetu izbruhnili številni protesti. Med drugim v Čilu, Iraku, Libanonu in Kataloniji. Razlogi so različni, od domnevnih volilnih prevar do korupcije, povišanja cen dobrin in zahteve po samoodločbi.

Objavljamo pregled protestov po abecednem vrstnem redu:

V Alžiriji so protesti izbruhnili že februarja zaradi napovedi takratnega predsednika Abdelaziza Boutefliko, da se bo potegoval za še peti mandat na čelu države. Po tem ko je aprila odstopil, so protestniki med drugim zahtevali prenovo političnega sistema oziroma odpravo vladajočih elit, umik vojske iz politike, konec korupcije in osvoboditev opozicijskih voditeljev. Vse od kar so v državi septembra preložili predsedniške volitve, prihaja vsak teden do protestov. Zadnji so bili v petek v prestolnici Alžir.

V Boliviji so bile 20. oktobra predsedniške volitve, na katerih je po uradnih rezultatih zmagal dosedanji predsednik Evo Morales. Po mnenju opozicije je Morales zmagal zaradi prevare na volitvah, nato pa je v več mestih pripravila proteste, na katerih je bilo ranjenih več ljudi. V sredo je tam potekala tudi splošna stavka. Bolivijska prestolnica La Paz je bila v petek ponovno prizorišče spopadov med podporniki Moralesa in podporniki njegovega protikandidata na volitvah Carlosa Mese. Mesa je svoje podpornike pozval, naj vztrajajo pri protestih.

Protesti pretresajo tudi Čile, kjer protestniki zahtevajo gospodarske reforme in odstop predsednika Sebastiana Pinere. Izbruhnili so pred dvema tednoma zaradi povišanja cen vozovnic javnega prevoza, prejšnji petek pa so se sprevrgli v izgrede in spopade s policijo. V prestolnici Santiago de Chile je zavladal kaos, Pinera pa je pred dobrim tednom dni razglasil izredne razmere. Petkovega shoda se je udeležilo več kot milijon ljudi. Nasilju ob protestih je doslej zahtevalo najmanj 19 smrtnih žrtev. Po podatkih državnega inštituta za človekove pravice je bilo ob tem poškodovanih 585 demonstrantov, 2840 so jih aretirali. Po navedbah policije je bilo ranjenih 64 njenih pripadnikov policije, od tega 55 huje.

Od začetka oktobra so zaradi zvišanja cen oziroma odprave subvencij na pogonska goriva protestirali tudi v Ekvadorju. Številni vozniki tovornjakov so blokirali ceste, protestom pa so se pridružili tudi domorodci. Predsednik držav Lenin Moreno je tam razglasil izredne razmere. Po 12 dneh protestov so se Moreno in gibanje domorodcev dogovorili, da vlada ponovno uvede subvencije na goriva in protestni val je zastal. Protesti so zahtevali vsaj sedem življenj, več sto ljudi je bilo ranjenih, več kot 1000 ljudi pa je aretirala policija. Domorodna gibanja so sicer v sredo sporočila, da so prekinila pogovore z Morenom, ker naj bi vlada od konca protestov preganjala njihove voditelje, na spletni strani poroča agencija Reuters.

Protivladni protesti že več dni potekajo tudi v Etiopiji. Protesti so se začeli v sredo, ko je ugleden aktivist Jawar Mohamed obtožil varnostne sile v državi, da so načrtovale napad nanj. Spopad so se začeli tudi med različnimi etničnimi in verskimi skupinami. Protestniki uporabljajo strelivo in lahko orožje za spopade, požgali pa so tudi nekaj hiš. Protesti so zahtevali vsaj 67 smrtnih žrtev, na spletni strani poroča britanski The Guardian.

Protesti zaradi predsednika Alpha Condeja, ki naj bi želel s spremembo ustave obiti prepoved kandidiranja za tretji mandat, od 7. oktobra potekajo tudi v Gvineji. Na tisoče ljudi je protestiralo v več mestih, policija pa je v izgredih ubila okoli 10 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prav tako so se zaradi pomanjkanja, inflacije in razširjene korupcije na ulice podali prebivalci Haitija, ki že dlje časa zahtevajo odstop predsednika Jovenela Moise. Protesti potekajo od februarja, protestniki pa večkrat zablokirajo ceste, s policijo pa se spopadajo tudi nasilne tolpe, ki plenijo trgovine in večkrat prevzamejo nadzor na ulicah. V protestih je bilo ubitih več ljudi.

Dlje časa vre tudi v posebnem upravnem območju Kitajske Hongkongu, kjer so se protesti začeli 9. junija kot odgovor na predlog zakona, ki bi omogočal izročanje osumljencev kaznivih dejanj Kitajski. Tam se protestniki kljub prepovedi še vedno zbirajo na ulicah, postavljajo barikade, hromijo delovanje podzemne železnice ter se spopadajo s policisti. Zaostrili so se tudi spopadi med protestniki in podporniki Kitajske. Zahteve protestnikov so se tudi razširile na neodvisno preiskavo policijskega nasilja nad njimi, pomilostitev več kot 1500 aretiranih ter svobodne volitve. Redno je slišati tudi pozive k neodvisnosti Hongkonga.

Od začetka oktobra potekajo protesti proti korupciji, brezposelnosti in slabim javnim storitvami tudi v Iraku. Protesti so doslej zahtevali že skoraj 190 življenj. V nasilju, ki je spremljajo petkove proteste, je umrlo najmanj 42 ljudi, več kot 2300 pa naj bi jih bilo ranjenih. V prestolnici Bagdad so protestniki skušali vdreti v varovano zeleno območje, kjer so številna veleposlaništva. Protesti so potekali tudi na jugu države. V petek se je na proteste odzval tudi iraški verski vodja, veliki ajatola Ali al Sistani, ki je tako protestnike kot varnostne sile k zadržanosti, da ne bi država zaradi protestov zapadla v kaos.

Nemirno je že dlje časa tudi v Kataloniji. Tam je protestnike nedavno ponovno podžgala sodba devetim katalonskim voditeljem zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev. Obsojeni so bili 14. oktobra, na ulice pa se v dneh po tem podalo več kot pol milijona ljudi, tam pa je potekala tudi splošna stavka. Okoli 600 ljudi je bilo v protestih poškodovanih. Katalonski predsednik Quim Torra je španskega premierja Pedra Sancheza pozval k "brezpogojnim" pogajanjem za rešitev spora, s čimer je želel ponovno odpreti vprašanje izvedbe referenduma za katalonsko neodvisnost, kar pa španska država vztrajno zavrača, ker da je to protiustavno. Za danes je v Barceloni napovedan nov velik protest zagovornikov neodvisnosti Katalonije.

Protivladni protesti zaradi slabega gospodarskega položaja v državi so zajeli tudi Libanon. Nezadovoljstvo javnosti se širi od julija, ko je parlament potrdil varčevalno naravnan proračun, s katerim naj bi zajezili rastoči primanjkljaj, zaostrilo pa se je pred dobrim tednom zaradi načrtovane obdavčitve klicev preko aplikacij za sporočanje. Minulo nedeljo je več sto tisoč protestnikov zahtevalo odstop vlade, največje libanonske stranke pa so se medtem dogovorile za sveženj gospodarskih reform, s katerimi so znižale plače političnih funkcionarjev, napovedali pa so tudi, da ne bo novih davkov ali nagrad za javne uslužbence ali državljane, kar pa ni pomirilo protestnikov. Hujših poškodovanih ali žrtev ni bilo, je pa zaradi protestov ohromljeno življenje v več mestih po državi.

Ljubljana, 27. oktobra (STA)