c S
Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost država varčuje, a osnovni namen zakona vidi drugje 25.10.2019 Ministrstvo za delo načrtuje, da bo država z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost, kar predvideva novela > zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki je v obravnavi v Državnem zboru, na letni ravni privarčevala 16 milijonov evrov. Podatka, koliko ljudi bo z ukinitvijo na slabšem, na ministrstvu nimajo, a poudarjajo, da osnovni namen ni varčevanje.

Dodatek za delovno aktivnost je bil uveden leta 2012 z namenom, da bi tiste, ki so se bili pripravljeni vključiti v delo ali pri njem vztrajati, dodatno nagradili, hkrati pa je služil kot neke vrste socialni korektiv, saj je denarna socialna pomoč takrat znašala le 230 evrov (danes 402 evra).

Dodatek lahko dobijo osebe, ki so delovno aktivne in njihov dohodek ne presega cenzusa za dodelitev denarne socialne pomoči. Med delovne aktivne se šteje zaposlene, samozaposlene, osebe, vključene v ukrepe aktivne politike zaposlovanja ali v zaposlitveno rehabilitacijo, po zakonski noveli leta 2014 pa tudi družinske pomočnike, osebe, upravičene do delnega plačila za izgubljeni dohodek, ter osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o volonterskem pripravništvu ali dogovor o prostovoljskem delu.

Znesek dodatka ni enoten, ker je njegova višina odvisna od števila ur dela. Giblje se med 50 do 200 evri.

Upravičencev do dodatka je bilo ob njegovi uvedbi manj kot 1000. Do večjega števila upravičencev je prišlo ravno zaradi sprejetja omenjene novele. Tako je avgusta letos dodatek prejemalo 5412 zaposlenih, 448 oseb, ki so opravljale samostojno dejavnost, okoli 3400 vključenih v prostovoljsko delo, 32 družinskih pomočnikov, 11 oseb, ki so upravičene do delnega plačila za izgubljeni dohodek, in okoli 500 oseb, vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo. Skupaj torej 9803 od 9964 upravičencev. Poleg omenjenih so bili do dodatka upravičene še osebe, vključene v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, in osebe s sklenjeno pogodbo o volonterskem pripravništvu. Podatkov o tem, koliko je takih oseb, na ministrstvu ne vodijo.

Največ prihranka bo zaradi zmanjšane denarne socialne pomoči

Z ukinitvijo dodatka bi po izračunih ministrstva država letno privarčevala vsaj 16,1 milijona evrov, občine pa 270.000 evrov. Največ bi država privarčevala na račun nižje denarne socialne pomoči (dodatek je namreč njen del, poleg tega zvišuje cenzus za njeno pridobitev), saj bi nižjo denarno pomoč prejemalo 18.975 upravičencev. Povsem brez naj bi ostalo 4149 upravičencev.

Nekaj denarja bi država prihranila tudi, ker nekateri zaradi izgube denarne socialne pomoči ne bodo več upravičeni do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Ocene teh prihrankov na ministrstvu nimajo, saj je prihranek odvisen od uveljavljanja dejanskih zdravstvenih stroškov.

Bodo pa 270.000 evrov letno privarčevale občine, saj nekateri, ki bodo izgubili denarno socialno pomoč, ne bodo več upravičeni do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jim ga plačujejo občine. Takih bo po izračunih ministrstva 669.

Ministrstvo: Osnovni namen ni varčevanje

Na ministrstvu vseh izračunov posledic ukinitve dodatka nimajo, so jih pa pripravili za posamezne skupine upravičencev. Enostarševska družina z dvema otrokoma v vrtcu, kjer starš prejema minimalno plačo (ob predpostavki, da nima nobenega premoženja in nekaterih drugih pogojih), tako trenutno od države v denarju prejme 646 evrov, po ukinitvi dodatka pa bi prejela 441 evrov. Če ima taka družina oba otroka v srednji šoli, trenutno od države prejme 779 evrov, po ukinitvi dodatka pa bi jih 605.

Štiričlanska družina, ki ima v vrtcu dva otroka, eden od staršev prejema minimalno plačo, drugi pa je brezposeln, trenutno (ob predpostavki, da nima nobenega premoženja in nekaterih drugih pogojih) od države prejme 667 evrov, po ukinitvi dodatka pa bi jih 462. V primeru, da sta oba otroka v srednji šoli, taka družina trenutno prejme 831 evrov, po novem pa bi jih 657.

Bodo pa denimo prejeli nekaj višjo subvencijo za vrtec, kar jim bo znižalo plačilo zanj. Pozneje pa bosta otroka lahko prejela nekaj višjo državno štipendijo.

Samska oseba, ki nima premoženja, in je vključena v prostovoljsko delo, je trenutno upravičena do 507 evra denarne socialne pomoči, ob ukinitvi dodatka pa bi prejemala še 402 evra.

Na ministrstvu za delo sicer vseskozi poudarjajo, da njihov osnovni namen ni varčevanje, pač pa brezposelne osebe (predvsem tiste, ki opravljajo prostovoljsko delo) vzpodbuditi, da se čim prej zaposlijo. Opažajo namreč, da pogosto vlečejo svoj status in prejemanje denarne socialne pomoči, ker se ta skupaj z dodatkom močno približa minimalni plači, ki trenutno znaša 886,63 evra.

Poudarjajo tudi, da bodo tisti, ki bodo izgubili dodatek, upravičeni do višjih drugih socialnih prejemkov (ob tem kot primer navajajo enostarševske družine), ter da brezposelnim nadomestilo (do višine 205 evrov), ki ga prejmejo, ker so vključeni v aktivno politiko zaposlovanja, po novem ne bo štelo kot lastni dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja za priznanje denarne socialne pomoči. "To pomeni, da brezposelna oseba, ki je danes upravičena do osnovne denarne socialne pomoči, le to ohrani, nagrado oziroma nadomestilo, ki ga bo prejela iz naslova aktivne politike zaposlovanja oziroma zaposlitvene rehabilitacije pa bo prejemala poleg omenjene pomoči", dodajajo.

Na Centru za socialno delo Ljubljana ob predlagani ukinitvi dodatka za delovno aktivnost opozarjajo, da ima ta za nekatere, predvsem prostovoljce, nasproten učinek od želenega. Na drugi strani na Karitasu menijo, da za marsikoga pomeni, da zjutraj sploh vstane. Strokovnjakinja Vesna Leskošek je prepričana, da dodatek sploh ne bi smel biti uveden. Več na povezavi >> Dodatek za delovno aktivnost naj ne bi dosegal namena

Ljubljana, 24. oktobra (STA)