c S
EU podprla nov dogovor o brexitu, na potezi spet Westminster 18.10.2019 Voditelji 27 članic unije so včeraj v Bruslju podprli dogovor o spremenjenem ločitvenem sporazumu in politični izjavi o prihodnjih odnosih, ki bi zagotovil urejen brexit konec meseca, kot je predvideno. Zdaj je spet na potezi britanski parlament, kjer podpore prvotnemu ločitvenemu sporazumu ni bilo mogoče zagotoviti.

Položaj je zdaj zelo podoben kot konec novembra lani, ko so voditelji 27 članic EU potrdili ločitveni sporazum z Združenim kraljestvom ob poudarkih, da to ni dan za veselje in slavje. Tudi takrat je bilo ključno vprašanje, kaj se bo zgodilo v Westminstru, torej v britanskem parlamentu.

Tistega sporazuma, o katerem se je sedemindvajseterica dogovorila z bivšo britansko premierko Thereso May, britanski parlament ni podprl zaradi irskega varovala. Mayevo so zapleti z brexitom stali položaja, njen naslednik Boris Johnson pa je obljubil, da se bo spornega varovala znebil.

Namen tega varovala je bil, da bi se izognili sistematičnemu fizičnemu nadzoru na meji med Severno Irsko in Irsko ter tako zavarovali velikonočni sporazum, ključen dosežek v severnoirskem mirovnem procesu v devetdesetih letih, po katerem na irskem otoku ne sme biti "trde meje".

Z vlado Mayeve se je unija dogovorila, da se vprašanje meje dolgoročno uredi v sporazumu o prihodnjih odnosih. Če to ne bi bilo mogoče, pa so predvideli omenjeno varovalo, poznano po angleškem izrazu "backstop", ki je predvidevalo vzpostavitev enotnega carinskega območja EU in Združenega kraljestva.

Ključna sprememba v današnjem dogovoru o spremenjenem ločitvenem sporazumu v primerjavi s prejšnjim je to, da je EU pristala na odpravo tega spornega irskega varovala, ki so ga zamenjali z novim pristopom, je poudaril glavni pogajalec unije o brexitu Michel Barnier.

Novi pristop predvideva, da bo severnoirska skupščina, znana po imenu Stormont, z navadno večino v rednem demokratičnem postopku odločala, ali ohraniti dogovorjeno ureditev glede meje na irskem otoku ali ne. Prvič bo odločala štiri leta po brexitu, torej po izteku predvidenega prehodnega obdobja.

Dosežena rešitev tako ni več le zavarovalna polica, ki velja do sklenitve sporazuma EU in Združenega kraljestva, v okviru katerega naj bi se strani dogovorili o vprašanju irske meje, temveč je to zdaj popolnoma pravno operativna rešitev, ki bo veljala, dokler bo imela demokratično podporo na Severnem Irskem.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je kot ključno izpostavil to, da je novi britanski premier Johnson sprejel izvajanje carinskega nadzora na vstopnih točkah na Severno Irsko, ne po irskem otoku, s čimer se bodo izognili nadzoru na meji med Irsko in Severno Irsko ter zagotovili integriteto enotnega trga.

Dogovor predvideva, da Severna Irska ostane usklajena z omejenim naborom evropskih pravil glede blaga, a obenem ostane v carinskem območju Združenega kraljestva. Združeno kraljestvo bo lahko uveljavljalo britanske carine za proizvode za tretje države, če ne bo obstajalo tveganje, da vstopijo na enotni trg. Če bo to tveganje obstajalo, bo treba uporabiti carine EU.

Dogovor pogajalcev EU in Združenega kraljestva je danes dopoldne prvi naznanil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. "Kjer je volja, je dogovor. Imamo ga!" je tvitnil. Opisal ga je kot pošten in uravnotežen dogovor za EU in Združeno kraljestvo ter voditeljem članic unije priporočil, da ga podprejo.

Voditelji 27 članic so dogovor podprli. Ob tem so institucije EU pozvali k izvedbi vseh korakov, potrebnih za zagotovitev uveljavitve ločitvenega sporazuma 1. novembra. V njihovih sklepih ni omenjena možnost vnovične kratke oziroma "tehnične" preložitve brexita, ki se je neuradno omenjala v primeru, če bi šlo na Otoku spet kaj narobe in bi potrebovali več časa.

Glavni pogajalec unije o brexitu Michel Barnier ocenjuje, da je izstop mogoče izpeljati v predvidenem roku, torej do konca meseca, saj po njegovih besedah razen novosti v povezavi z mejo na irskem otoku v dogovoru ni velikih presenečenj glede na besedilo, dogovorjeno pred letom dni.

Izstopni sporazum pokriva tri prednostna ločitvena vprašanja - pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku - ter opredeljuje prehodno obdobje, ki lahko traja najdlje do konca leta 2022. Priložena je pravno nezavezujoča politična izjava o prihodnjih odnosih.

Po politični podpori voditeljev morata na strani EU dogovor potrditi še Svet, torej članice unije, in Evropski parlament, ki bi lahko po neuradnih napovedih to storil prihodnjo sredo ali četrtek na plenarnem zasedanju v Strasbourgu.

Ključno vprašanje pa je spet, ali ga bo podprl britanski parlament, kjer je padel ločitveni sporazum, o katerem se je unija dogovorila z bivšo britansko premierko Mayevo. "Zdaj vsi čakamo na glasovanje v britanskem parlamentu," je poudaril Tusk. O možnosti preložitve brexita v primeru, da gre na Otoku spet kaj narobe, pa je dejal le, da se bo v primeru prošnje za preložitev posvetoval s članicami.

Glavni pogajalec unije izpostavlja tudi, da so prihodnji odnosi pomembnejši od ločitve in da želi unija čim prej začeti pogajanja o prihodnjih odnosih. Velika Britanija ostaja prijateljica in zaveznica, je poudaril in spomnil, da ne smemo pozabiti na britansko solidarnost v najhujših urah evropske zgodovine.

Tusk je sicer izpostavil svojo žalost, saj si bo v srcu vselej želel, da bi Britanci ostali v uniji. "Če se nekega dne odločijo za vrnitev, bodo naša vrata vselej odprta," je dejal. Na vprašanje britanskega novinarja, kaj sporočajo 48 odstotkom Britancev, ki so proti brexitu, je Tusk odgovoril, da obžaluje, da jih ni bilo 52 odstotkov. Junckerjev odgovor pa je bil: "Prav so imeli."

Bruselj, 18. oktobra (STA)