Združeni narodi (ZN) z letošnjim geslom Skupaj opolnomočimo otroke, njihove družine in skupnosti ter odpravimo revščino pozivajo k akciji. Spomniti želijo na konvencijo o otrokovih pravicah, sprejeto pred skoraj 30 leti, ki je določila državljanske, politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice za vsakega otroka ne glede na njegovo raso, religijo ali zmožnosti.
"V Sloveniji je pod pragom revščine približno 45.000 otrok, kar je več kot zaskrbljujoče," je za STA ob tem opozoril varuh človekovih pravic Peter Svetina. Osnovna celica za zagotavljanje pravic otrok je po konvenciji družina. Če je ta revna, je reven tudi otrok," je opozoril. Glede na to jo je treba po njegovih besedah krepiti.
"Ljudje, ki hodijo v službo, morajo imeti dostojno delo in zanj prejeti dostojno plačilo, socialni transferji pa morajo biti ciljno usmerjeni na otroka, na pa za popravljanje socialnega položaja staršev," je poudaril. "Če hodim v službo in sem s socialnimi transferji še vedno pod pragom revščine, je to nesprejemljivo. V Sloveniji v letu 2019 si tega ne smemo privoščiti," je pozval.
Na ministrstvu za delo napovedujejo program za otroke
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bodo teme, ki naslavljajo socialni položaj otrok, vključili v novi program za otroke, ki ga pripravljajo za obdobje 2020 - 2025, je za STA povedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer. V njem bodo po njenem pojasnilu opredelili enak dostop do zdravstvenih storitev in preprečevanje diskriminacije otrok, zlasti tistih, ki prihajajo iz različnih oblik družine. Prav tako bodo pozornost namenili varnosti otrok na spletu ter preprečevanju medvrstniškega nasilja in nasilja nad otroki. Cilje na različnih področjih bodo potem poskušali uresničiti ob pomoči nevladnih organizacij in različnih programov.
Ministrica nadalje meni, da bi bilo treba otroke naučiti finančne pismenosti. "S svojimi financami danes ne znajo upravljati niti odrasli izobraženi ljudje, kar je lahko velik problem. Gredo v osebne stečaje, postanejo socialni problem, družba pa nosi posledice," je izpostavila.
Podpira tudi zamisel novoizvoljene predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Ta je v okviru EU predlagala uvedbo jamstvene sheme za revne otroke, s katero bi z dodatnimi evropskimi sredstvi vsem otrokom omogočili enak dostop do izobrazbe, zdravstva, zdrave prehrane in ustreznih stanovanjskih pogojev. Na ministrstvu bodo proaktivno sodelovali pri njeni vzpostavitvi.
Sicer pa v Sloveniji zdaj poteka javna razprava o možnosti za vpeljavo univerzalnega otroškega dodatka, z delom pri tem vprašanju je začela tudi delovna skupina. "Medtem ko so ga nekatere evropske države že uvedle, lahko pri nas začnemo vsaj razpravo," meni Klampferjeva.
Prvi vtis je po njenih besedah "presenetljivo pozitiven". Tudi spletna anketa je pokazala, da je kar 80 odstotkov sodelujočih za uvedbo takšnega dodatka, medtem ko jih je 20 odstotkov proti. Temeljni cilj pa je ločiti družinsko in socialno politiko, je pojasnila.
Revščina ima na razvoj otroka škodljivo vpliv
Revščina škodljivo vpliva na razvoj otroka, ki ima posledično v odrasli dobi nižji dohodek in je slabšega zdravja od vrstnikov. Če jim jemlje njihove človekove pravice, so tisti na odgovornih in vplivnih mestih zakonsko zavezani k ozaveščanju, varovanju in izpolnjevanju otrokovih pravic. Še zlasti pa je nujno nasloviti diskriminacijo, ki so ji izpostavljene deklice, opozarjajo ZN.
Nadalje je po njihovem pozivu nujno podpirati sodelovanje otrok pri odločanju. "Besedo participacija prepogosto razumemo kot posvetovanje. Toda otroci med posvetovanjem posredujejo svoje poglede na določeno vprašanje ali temo, medtem ko participacija pomeni, da so dejansko vključeni v sprejemanje odločitev," so pojasnili.
Sodelovanje otrok in mladih je po njihovih besedah vedno sestavni del obeleževanja mednarodnega dne, pa naj bo v ZN ali drugje po svetu. S tem je izpostavljen pomen, ki ga imata sodelovanje otrok in njihovo posredovanje izkušenj pri vsakodnevnem soočanju z revščino.
Revščina ni zgolj pomanjkanje denarja
Revščina ne predstavlja le prenizkih dohodkov in preskromnih virov za trajnostno življenje, ampak ima širši pomen. Reven je tudi tisti, ki se nezadostno in slabo prehranjuje, ki nima dostopa do izobraževanja in drugih osnovnih storitev, ki je socialno diskriminiran in izključen in ne sodeluje pri sprejemanju odločitev, so zapisali.
Na svetu v absolutni revščini, torej z 1,9 dolarja na dan, živi približno 767 milijonov ljudi, med njimi je več kot polovica otrok. V Sloveniji živi pod pragom tveganja revščine vsak osmi, v EU pa vsak šesti prebivalec.
Predsednik društva UP-ORNIK Boris Krabonja opozarja, da je število revnih vedno veliko, ne glede na gospodarsko rast. Po njegovem mnenju je ravnanje odgovornih "socialni genocid in trpinčenje na dolgi rok". "Nekaterim dvigujejo plače, drugim pa grozijo z odvzemom varstvenega dodatka," je spomnil in dodal, da se ne bi smeli "niti približno dotakniti varstvenega dodatka".
Nasprotuje tudi mnenju, da so prejemniki denarne socialne pomoči "lenuhi in brezdelneži". "Ali si ne bi za izhodišče raje vzeli stališča, da so to ljudje, ki potrebujejo našo pomoč?" je predlagal.
Generalna skupščina Združenih narodov je 17. oktober razglasila za mednarodni dan boja proti revščini leta 1992.
Ljubljana, 16. oktobra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
