c S
Paradoksi pri zaslišanju mladoletnih oškodovancev 09.10.2019 Pri uporabi zakonskih črk s papirja se sodnik pogosto sooča s procesnimi položaji, ki se izkažejo za težko doumljive in kličejo k razmisleku o primernosti ureditve, ki jo je v konkretni situaciji treba upoštevati. V tem prispevku se ukvarjam s potekom kazenskega postopka v primeru, ko okrajno sodišče obravnava obdolženca, ki se mu očita storitev kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 65. člena ZKP, tj. na škodo mladoletnega oškodovanca. 

Ob upoštevanju predpisanih kazni bo okrajna pristojnost podana glede kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena KZ-1, po noveli ZKP-N pa se domet tretjega odstavka 65. člena širi še na kaznivo dejanje neplačevanja preživnine po 194. členu KZ-1. Se pa nadaljnja izvajanja mutatis mutandis navsezadnje nanašajo tudi na postopke pred okrožnimi sodišči.

Vzemimo, da gre pri mladoletnem oškodovancu za osebo, mlajšo od 15 let, pri čemer je obdolženec eden od njegovih staršev, kar torej pomeni, da gre za privilegirano pričo, ki je, kadar se tako odloči, oproščena dolžnosti pričanja. Prav tako predpostavimo, da je obramba problematizirala sposobnost oškodovanca razumeti pomen predmetnega privilegija v optiki tretjega odstavka 236. člena ZKP, po katerem mladoletne osebe, ki glede na svojo starost in duševno razvitost ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, ni dovoljeno zaslišati (razen če bi zaslišanje zahteval obdolženec ali bi sodišče - po noveli ZKP-N - ocenilo, da je to v največjo korist priče). Najbrž ni treba poudarjati, da gre pri oškodovancu (zlasti pri kaznivem dejanju po 192. členu KZ-1) neredko za "kronsko" pričo, ki ji je edini neposredno poznano domnevno problematično dogajanje, skrito za štirimi stenami.

Prepoved neposrednega zasliševanja mladoletnih oškodovancev

Sledeč petemu odstavku 331. člena ZKP, sodišče na glavni obravnavi ne sme neposredno zasliševati oseb, mlajših od 15 let, ki so bile oškodovanci kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona. V takšnih primerih mora odločiti, da se prebere zapisnik o prejšnjem zaslišanju teh oseb. Če oškodovanec v predhodni fazi preiskave oziroma posameznih preiskovalnih dejanj še ni bil zaslišan, kar sodišču povzroča težave pri popolnem in pravilnem ugotavljanju dejanskega stanja, skratka pri uresničevanju načela iskanja materialne resnice, se lahko razpravljajoči sodnik posluži le možnosti iz šestega odstavka 331. člena v zvezi s 338. členom ZKP ter zadevo vrne preiskovalnemu sodniku oziroma na okrajnem sodišču sodniku, ki opravlja posamezna preiskovalna dejanja. Ta je edini funkcionalno pristojen, da kljub dejstvu, da je zadeva v fazi glavne obravnave, v danih okoliščinah neposredno zasliši oškodovanca, zapisnik o zaslišanju pa sme razpravljajoči sodnik nato le prebrati.

Ratio obstoječe zakonske ureditve je v zaščiti mladoletnega oškodovanca pred različnimi pritiski in travmami, ki jih lahko povzroča kontradiktorno navzkrižno zasliševanje na glavni obravnavi, tj. ne glede na dejstvo, da mora imeti vsak oškodovanec iz tretjega odstavka 65. člena ZKP pooblaščenca, ki med drugim skrbi za zaščito njegove integritete med zaslišanjem. Na načelni ravni takšni skrbi za mladoletnega oškodovanca seveda ni mogoče ničesar očitati, prav nasprotno, kljub temu pa ureditev prenosa zadeve v fazo preiskovalnih dejanj prinaša, vsaj po moji oceni, nekaj logičnih nesmislov.

Če pobliže pogledamo razlike med zaslišanjem v fazi preiskovalnih dejanj in na glavni obravnavi, lahko ugotovimo, da so te v najslabšem primeru očitno relativizirane. Preiskovalna faza postopka je res tajna že po naravi stvari, vendar bi sodišče vsaj med zaslišanjem mladoletnega oškodovanca tudi z glavne obravnave skoraj zagotovo izključilo javnost že na podlagi 295. člena ZKP, saj bi bilo to potrebno zaradi varovanja osebnega in družinskega življenja oškodovanca kot priče ter tudi koristi mladoletnika. Tretji odstavek 331. člena ZKP še dodatno določa, da sme sodišče izključiti javnost, kadar se zaslišuje kot priča oseba, ki še ni stara štirinajst let.

Novela ZKP-N, ki se bo začela uporabljati 20. oktobra 2019, uvaja obveznost snemanja zaslišanja priče, mlajše od 15 let, ki je oškodovanec kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 65. člena,6 prav tako pa obveznost zaslišanja v posebej prilagojenih prostorih (razen če ni potrebno zaradi opravičljivih razlogov, ki jih mora sodišče posebej obrazložiti).7 Z drugimi besedami, gre za izvedbeni okoliščini, ki nista omejeni zgolj na fazo preiskovalnih dejanj, povsem izvedljivi, nikakor pa ne prepovedani, in sta tudi v fazi glavne obravnave že sedaj in v prihodnje ...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Saša Kmet: Paradoksi pri zaslišanju mladoletnih oškodovancev >> ali na portalu Pravna praksa, 2019, št. 36