c S
Varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku 30.09.2019 Z uveljavitvijo Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS) je prenehal veljati 40. člen Zakona o gospodarskih družbah, ki je urejal pojem poslovne skrivnosti. Tako je bilo celostno urejeno področje poslovnih skrivnosti v enotnem predpisu na ozemlju Republike Slovenije. Ureditev varstva poslovne skrivnosti oziroma razkritja poslovne skrivnosti med trajanjem pravdnega postopka je posledica predloga pravne teorije, ki je opozarjala na pravno praznino v zakonu.

ZPosS je implementiral Direktivo (EU) 2016/943 z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (v nadaljevanju: Direktiva 2016/943).

Tako po novi zakonodaji pojem poslovne skrivnosti zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovno informacijo, ki mora kumulativno izpolnjevati tri kriterije, in sicer:

1. gre za skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

2. ima tržno vrednost;

3. imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Uvodoma je treba izpostaviti, da je poslovna skrivnost varovana v okviru pravice do svobodne gospodarske pobude. Poslovni subjekti smejo svobodno odločati o tem, kdo bo imel dostop do podatkov o njihovem gospodarskem poslovanju. Brez upravičenja do prikrivanja informacij iz notranje poslovne sfere v razmerju do zunanjega sveta poslovni subjekti ne bi mogli polno uživati drugih upravičenj, ki tvorijo človekovo pravico do svobodne gospodarske pobude (tj. svobodna izbira gospodarske dejavnosti, izbira načina osvajanja trga, izbira poslovnih partnerjev itd.). Navedene informacije imajo premoženjsko vrednost in jih podjetje uporablja pri boju za konkurenčno prednost na trgu. Ustavno varovana poslovna skrivnost se nanaša na informacije oziroma podatke poslovne narave, ki se nanašajo na poslovanje oziroma dejavnost poslovnega subjekta in niso že javno znani ter so po vsebini taki, da obstaja verjetnost, da bi njihova prosta dostopnost ali dostopnost poslovnemu konkurentu povzročila občutno škodo. Za ohranitev konkurenčne prednosti na odprtem trgu, na katerem vlada popolna konkurenca, mora podjetje svojo poslovno skrivnost ustrezno varovati.

Ob uvedbi pravdnega postopka so zakoniti imetniki poslovnih skrivnosti velikokrat tvegali, da se bo njihova poslovna skrivnost med postopkom razkrila. To jih je pogosto odvračalo od tega, da bi sprožili sodni postopek in tako učinkovito, s pravnimi sredstvi varovali poslovno skrivnost. Slovenski pravni red je potreboval uvedbo ukrepov za učinkovito varstvo poslovnih skrivnosti med trajanjem sodnega postopka ob ohranitvi pravice do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja. Poslovna skrivnost je varovana tudi po koncu sodnega postopka vse do trenutka, dokler informacije, ki so predmet poslovne skrivnosti, niso javno dostopne. Varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku je bilo v slovenski pravni red vpeljano z novelo ZPP-E. Nov 219.b člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zdaj ureja razkritje poslovne skrivnosti v pravdnem postopku.


Slovenska ureditev varstva poslovne skrivnosti v pravdnem postopku

Pred spremembo zakonodaje je veljalo, da v medsebojnem razmerju pravdnih strank v civilni pravdi (in v razmerju pravdnih strank do sodišča) ni bilo prostora za skrivanje lastnih poslovnih skrivnosti drugače kot s predlogom za izključitev javnosti od obravnavanja oziroma izvajanja dokazov ter z nasprotovanjem vpogledu v spis tretjim osebam. Sodišče je lahko pred spremembo zakonodaje zgolj izključilo javnost iz celotne glavne obravnave ali njenega dela, če je tako zahtevalo varstvo poslovne skrivnosti.

Na podlagi nove določbe 8. člena ZPosS imetniku poslovne skrivnosti ni treba v vlogi razkriti poslovne skrivnosti, če z verjetnostjo izkaže obstoj poslovne skrivnosti in njeno kršitev. Izjemoma lahko na predlog nasprotne stranke s sklepom naloži imetniku poslovne skrivnosti, da razkrije podatke, za katere trdi, da so poslovna skrivnost, vendar pri tem zakon napotuje na uporabo pravdnega postopka. V skladu z 219.b členom ZPP lahko sodišče na predlog stranke s sklepom to naloži nasprotni stranki, če presodi, da razkritje podatkov zaradi ugotovitve pravice do sodnega varstva stranke objektivno prevlada nad interesom nasprotne stranke po varovanju teh podatkov kot poslovne skrivnosti. Upoštevajoč tretji odstavek 9. člena Direktive 2016/943, sodnik pri oceni sorazmernosti o ukrepih za razkritje poslovne skrivnosti oziroma za nadaljnje varstvo poslovne skrivnosti upošteva potrebo po spoštovanju pravice do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja, legitimne interese strank v postopku in, kadar je ustrezno, tretjih oseb ter kakršnokoli morebitno škodo, ki izhaja iz odreditve takšnih ukrepov ali njihove zavrnitve in je povzročena katerikoli od strank v postopku in, kadar je to ustrezno, tudi tretjim osebam ...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Leonardo Rok Lampret, Domen Neffat: Varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku ali na portalu Pravna praksa, 2019, št. 34-35