Kraljevina Savdska Arabija se je kot rojstni kraj islama dolga leta razumela kot voditeljica celotnega muslimanskega sveta. A leta 1979 se je zaradi islamske revolucije v Iranu soočila z velikim izzivom. Šiitski kleriki so z njo v Iranu vzpostavili novo obliko vladavine v regiji, neke vrste revolucionarno teokracijo. Pri čemer so jasno izrazili namero, da tovrstno obliko vladavine izvozijo izven svojih meja, piše britanski BBC.
Razhajanja med Rijadom in Teheranom so se v zadnjih 15 letih zaradi niza dogodkov še poglobila. Napad na Irak pod vodstvom ZDA je leta 2003 z oblasti strmoglavil tamkajšnjega diktatorja Sadama Huseina, sunita in enega izmed vodilnih nasprotnikov iranske teokracije. S tem je bila odstranjena tudi ključna vojaška protiutež Irana. Zaradi vojne v Iraku sedaj vladajo predvsem šiiti, vpliv Irana pa s tem iz leta v leto samo narašča.
Pretresu, ki ga je prinesla vojna v Iraku, je leta 2011 sledila arabska pomlad. Ljudske vstaje v nizu držav so regiji prinesle globoko politično nestabilnost, Iran in Savdska Arabija pa sta jih hitro izkoristila za širjenje svojega vpliva. Predvsem v Siriji, Jemnu in Bahrajnu.
Vse odtlej napetosti med Rijadom in Teheranom samo še naraščajo. Kot navaja BBC, predvsem zato, ker Iran v regionalnih sporih v veliki meri zmaguje. V Siriji je na primer podpora Irana (in tudi Rusije) silam predsednika Bašarju al Asadu omogočila, da so v veliki meri izkoreninili uporniške skupine, ki jih je podpirala Savdska Arabija.
Ta si pod vodstvom impulzivnega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana obupano prizadeva zajeziti iranski vpliv, a s tem le še zaostruje razmere. S ciljem ustaviti širjenje iranskega vpliva je Rijad stopil v vojno proti hutijskim upornikom v sosednjem Jemnu, a uničujoči konflikt se je po štirih letih izkazal predvsem za drag hazard brez velikih uspehov za savdsko stran. Hutijski uporniki v Jemnu so tudi glede na več poročil strokovnjakov ZN deležni znatne vojaške pomoči Irana.
Tudi v že desetletja destabiliziranem Libanonu ima Iran s tesnim zaveznikom, šiitskim gibanjem Hezbolah, velik političen in tudi vojaški vpliv. Rijad na drugi strani podpira libanonske sunite in eden izmed rezultatov njegovega vpletanja v Libanon naj bi bil nepričakovani odstop libanonskega premierja Saada Haririja leta 2017, ki ga je sicer slednji nato zamrznil.
V napetosti med Savdsko Arabijo in Iranom so vpletene tudi zunanje sile. Rijad krepi predvsem podpora ZDA, ki so pod administracijo predsednika Donalda Trumpa odstopile od leta 2015 sklenjenega mednarodnega sporazuma o iranskem jedrskem programu in nato s sankcijami močno pritisnila na islamsko republiko. Na nek način so v kraljevini deležni tudi podpore Izraela, saj ta v Iranu vidi smrtno grožnjo za svoj obstoj.
Savdska Arabija ima na svoji strani tudi nekatere druge vplivne države. V Perzijskem zalivu so to Združeni arabski emirati in Bahrajn, širše pa še Egipt in Jordanija.
Iran ima poleg najtesnejših zaveznikov - režima Bašarja al Asada v Siriji in vplivnega libanonskega Hezbolaha - podporo tudi v pretežno šiitski vladi v Iraku, čeprav ta paradoksalno hkrati ohranja tople odnose z Washingtonom, od katerega je v veliki meri tudi odvisna. Poleg tega zaradi pritiska, ki ga izvajajo ZDA, Iran vse bolj krepi vezi z Rusijo in Kitajsko.
Spor med Iranom in Savdsko Arabijo je tako neke vrste regionalna hladna vojna, saj se državi posredno bojujeta na tujih tleh s podpiranjem rivalskih strani. Med njima so poleg tega še strateško pomembne vode Perzijskega zaliva, kot je Hormuška ožina, v katerih naj bi Iran glede na izjave njegovih nasprotnikov vse bolj napenjal mišice - ZDA ga obtožujejo napadov na tuje tankerje.
Po ocenah BBC ne Teheran ne Rijad nista pripravljena na neposreden spopad, pri čemer naj bi imel še posebej slednji težavo z dejstvom, ki se je že dobro pokazalo v vojni v Jemnu, to je, da kljub ogromnim izdatkom za obrambo ni primerno oborožen za spopad s sovražnikom, ki se poslužuje tudi gverilskih taktik.
A dogodki, kot je bil sobotni napad na savdsko naftno infrastrukturo, za katerega so odgovornost prevzeli jemenski hutijski uporniki, ki so v zadnjih mesecih očitno prišli do raket in vojaških brezpilotnih letal, in zaostrovanje napetosti v Perzijskem zalivu, bi lahko odprli novo fronto in morda vodili v veliko širši konflikt.
Za ZDA in druge zahodne velesile je svoboda plovbe v Perzijskem zalivu zaradi mednarodne trgovine in dobave nafte ključna, vsakršen spor, ki bi vodil v blokado pomorskih poti, pa bi lahko sprožil odziv ameriških pomorskih in letalskih sil, ocenjuje BBC.
Rijad/Teheran, 18. septembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.