Nov način določanja in evidentiranja delovne obveznosti učiteljev je bil uveden na zahtevo Računskega sodišča RS, v preteklem šolskem letu pa je prvič veljal za vse šole. Med drugim določa, da je tedenska delovna obveznost učiteljev 40 ur. Ker imajo učitelji neenakomerno razporejen delovni čas, je njihova delovna obveznost v času trajanja pouka višja, med počitnicami pa nižja, a na koncu šolskega leta povprečje na teden ne sme preseči 40 ur. Pri tem lahko največ 10 ur delovne obveznosti tedensko učitelj opravi doma. Da ravnatelj lažje spremlja učiteljevo delo, mora ob začetku šolskega leta z učiteljem določiti individualni letni načrt dela.
V mesecih, ko traja pouk, se učitelju za izvedbo samega pouka in priprave nanj tedensko prizna 33 ur, kar se šteje v t. i. prvi steber. Za naloge, kot je delo s starši, izpolnjevanje dokumentacije in podobno, se mu na letni ravni prizna najmanj 150 in največ 180 ur, to je drugi steber. Preostalo razliko do polnega letnega delovnega časa pa predstavljajo druge naloge, kot so npr. naloge razrednika in mentorstvo, kar se šteje kot tretji steber.
Čeprav je sprva kazalo, da bodo novosti pripomogle, da bodo šole poenotile evidentiranje delovne obveznosti zaposlenih in poskrbele, da bo z njimi dosežena enakomerna obremenjenost učiteljev, se je v prvem letu izvajanja novosti pokazalo, da temu ni povsem tako.
Učiteljica Čolićeva: Koliko šol toliko praks
Kot je za STA povedal ravnatelj ene od ljubljanskih srednjih šol, ki pa se ravno zaradi nezadovoljstva, ki ga na šoli povzroča novost, ne želi javno izpostavljati, je največja težava v tem, ta šole evidentiranje še vedno izvajajo zelo različno, kar med učitelji, ki se pogosto primerjajo s kolegi z drugih šol, povzroča veliko nezadovoljstva. "Nekatere šole še vedno delajo po starem, kot da se ni nič spremenilo. Nekatere, kot je na primer naša šola, se trudimo spremembe izvajati čim bolj po navodilih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, spet tretje šole so izbrale neko vmesno pot," je pojasnil. Po njegovem mnenju je najslabša stran novega modela ravno ta, da šole pri izvajanju niso enotne.
"Nov način evidentiranja enostavno ni ustrezen in ni izpolnil pričakovanj, ki smo jih imeli, to pa je, da bodo zadeve enotne za vse učitelje po državi, neodvisno od ravnateljev in njihove samovolje," je povedala učiteljica na osnovni šoli in predsednica Slovenskega društva učiteljev angleškega jezika IATEFL Slovenia Janja Čolić. Po njenih besedah pri izvajanju novosti "verjetno obstaja toliko praks, kot je šol". Kot primer je izpostavila obvezno prisotnost učiteljev šoli. "Na enih šolah imajo na primer učitelji določeno obvezno prisotnost šest ur, na nekaterih lahko pridejo in gredo po urniku, spet na tretjih morajo priti 15 min pred začetkom ur po urniku in ostati še nekaj časa po koncu ur na urniku," je pojasnila.
Izrazito kritičnega je predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Frančiška Al-Mansour, sicer ravnateljica Strokovno izobraževalnega centra Ljubljana. "Ukvarjamo se samo še s tem in ne s kakovostjo pouka," je poudarila. Opozorila je tudi, da so ravnatelji in učiteljem dobili nove administrativne obveznosti.
Največja anomalija se ji zdi, da je lahko delo, ki je bilo opravljeno, vrednoteno večkrat. "Uro pouka npr. v skladu z razporeditvijo ur učitelj opravi kot nadomeščanje odsotnega kolega. Za to uro nato dobi plačo in plačano uro nadomeščanja," je navedla.
Ima pa nov način evidentiranja po mnenju že prej omenjenega ravnatelja ene izmed ljubljanski srednjih šol tudi nekatere prednosti. "Ker je treba zdaj vse, kar je bilo opravljeno, pisati, ravnatelji lažje preverjajo, kaj kdo počne in koliko časa je porabil za kaj. Lažje je tudi preverjati, ali je tisto, kar je napisal, da je naredil, dejansko opravil. Ravnatelji lahko tistim, ki nimajo zapolnjenih vseh stebrov, določijo tudi dodatno delo, s čimer je manj prostora za izmikanje," je pojasnil. Na splošno pa učitelji vse tri stebre po njegovih izkušnjah zapolnijo brez težav.
Nekaterim dodatne ure plačajo, drugi jih ne morejo niti koristiti
Ena od večjih težav novega modela, na katero opozarjalo učitelji, je izplačevanje ur, ki jih učitelji opravijo preko svoje letne delovne obveznosti in bi jih morale po navodilih ministrstva za izobraževanje šole praviloma dodatno plačati. Pri tem namreč ravnatelji ubirajo različne načine.
Kot je povedal učitelj ene izmed srednjih šol, ki pa ne želi biti imenovan, je imel ob koncu lanskega šolskega leta npr. 300 ur več, kot bi jih moral opraviti, a mu jih ravnateljica ni želela izplačati. "Šele po tistem, ko sem zagrozil s sindikatom, sva se nekako dogovorila, da bom lahko 150 ur koristil, preostalim 150 uram pa sem se moral odpovedati," je dejal.
Učiteljica na eni od novomeških osnovnih šol, ki želi prav tako ostati neimenovana, je imela ob koncu šolskega leta opravljenih 100 ur več od njene obveznosti. "Rečeno mi je bilo, da lahko na ta račun avgusta, pred začetkom novega šolskega leta, v šolo pridem nekoliko pozneje, kot ostali. A si tega nisem mogla privoščiti, saj so dnevi pred 1. septembrom namenjeni pripravam na novo šolsko leto, ki pa jih nikakor ne moreš izpustiti. Tako sem v šolo odšla takrat, kot vsi drugi," je povedala.
"So šole, kjer jim vse dodatne ure izplačajo, in šole, kjer jim ne izplačajo niti tistega, kar jim pripada in jih ravnatelji samovoljno dajo v tretji steber. Kar precej jih je bilo takih, ki so tretji steber zapolnili že maja ali celo že prej. Seveda nikomur ne pride na misel, da bi takrat prenehal delo, so pa nekateri ravnatelji prosili, naj si nehamo 'polniti' tretji steber, kar dejansko pomeni, da smo delo opravili, napisali pa nikamor," pa različne prakse šol potrjuje Čolićeva.
In kaj pravijo ravnatelji? Že omenjeni ravnatelj ene od ljubljanskih srednjih šol pravi, da so preveč opravljene ure učiteljem bolj ali manj izplačali že tekom šolskega leta kot dodatno učno obveznost. Na Strokovno izobraževalnem centru Ljubljana so po besedah ravnateljice Al-Mansourjeve ob koncu šolskega leta opravili razgovor o izpolnjevanju individualnega letnega načrta. Na njem so skupaj z učiteljem pregledali opravljene aktivnosti, ki so opredeljene v drugem in tretjem stebru, ter se dogovorili o načinu vrednotenja morebitnega presežka ur. "Na željo posameznika smo jih tudi plačali," je pojasnila. Učitelji, ki so imeli premalo ur, pa so morali po besedah Al-Mansourjeve manjkajoče ure opraviti v poletnem času.
Na ministrstvu so bili v odgovorih na vprašanja, kako komentirajo anomalije, na katere opozarjajo učitelji in ravnatelji, skopi. Pojasnili so le, da je praksa pokazala, da bi bile določene spremembe novega modela smiselne, a da bo to predvsem predmet pogajanj med socialnimi partnerji. Po navedbah ministrstva je delodajalec tisti, ki mora delo organizirati tako, da bodo vsi zaposleni opravili svojo letno delovno obveznost.
Ljubljana, 13. septembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
