Navedeni razlog za izključitev je precej podoben razlogu za izključitev po točki (f) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 (če so se pri gospodarskem subjektu pri prejšnji pogodbi o izvedbi javnega naročila ali prejšnji koncesijski pogodbi, sklenjeni z naročnikom, pokazale precejšnje ali stalne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ključne obveznosti, zaradi česar je naročnik predčasno odstopil od prejšnjega naročila oziroma pogodbe ali uveljavljal odškodnino ali so bile izvedene druge primerljive sankcije). V praksi težave povzroča tolmačenje navedenih razlogov za izključitev, saj naročnikom pogosto ni jasno, kaj pomeni hujša kršitev poklicnih pravil oz. kdaj ima naročnik pravico ponudnika izločiti zaradi pomanjkljivosti, ki jih je ponudnik zagrešil pri izvajanju prejšnje pogodbe z naročnikom. Pred kratkim je Sodišče EU sprejelo odločitev, ki bo pripomogla k razumevanju navedenih razlogov za izključitev in v praksi morda prispevala k njegovi večji uporabljivosti.
Hujša kršitev poklicnih pravil kot razlog za izključitev
Naročnik lahko iz postopka javnega naročila izključi gospodarski subjekt, če je ta zagrešil hujšo kršitev poklicnih pravil. Kdaj se šteje, da je gospodarski subjekt zagrešil hujšo kršitev poklicnih pravil, je pravni standard, ki ga mora zapolniti praksa. Državna revizijska komisija je že v času veljavnosti ZJN-2 napolnila pojem hujše kršitve poklicnih pravil in zavzela stališče, da strokovne napake ali kršitve poklicnih pravil, ki niso resnejše oziroma pri katerih gre le za manjše odklone od poklicnih standardov, ne morejo predstavljati razloga za izločitev ponudnika. Meniva, da je navedena praksa Državne revizijske komisije uporabljiva tudi pri razlagi razloga za izključitev iz točke (c) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 in je mogoče o veliki strokovni napaki oziroma hujši kršitvi poklicnih pravil govoriti zlasti, kadar je ponudniku mogoče dokazati kršitve pravnih oziroma pogodbenih norm, katerih posledica je kazenska ali odškodninska odgovornost oziroma uveljavljanje civilnih sankcij. Meniva, da ravnanja ponudnika, ki je po splošnem pojmovanju lahko nestrokovno (na primer slaba kakovost izvajanja storitev), ni pa imelo resnejših pravnih ali dejanskih posledic, ni mogoče označiti kot veliko strokovno napako. Kot izhaja iz prakse Sodišča EU, pojem "poklicna napaka" zajema krivdna ravnanja, ki vplivajo na poklicno zanesljivost gospodarskega subjekta, pojem "huda napaka" pa je treba razumeti tako, da se navadno nanaša na ravnanje zadevnega gospodarskega subjekta, ki kaže na naklep ali dovolj hudo malomarnost. Vsaka nepravilna, nenatančna ali nepravočasna izvedba pogodbe ali njenega dela morda kaže na omejeno poklicno usposobljenost gospodarskega subjekta, ne ustreza pa standardu hude napake. Gre torej za krivdna ravnanja, storjena naklepno ali iz hujše malomarnosti, ki imajo resne posledice in navadno vzpostavljajo civilnopravno odgovornost subjekta, na primer kršitve pravnih norm, katerih posledica so civilne sankcije, resne kršitve kodeksa poklicne etike ali namerne kršitve pogodb. Poleg tega je treba za ugotovitev obstoja "hude napake" načeloma opraviti konkretno in posamično presojo posameznega ravnanja gospodarskega subjekta. Pod hudo strokovno napako je mogoče uvrstiti tudi takšna ravnanja, ki sicer neposredno ne kršijo kakšne pravne norme, če so kriteriji takšnega ravnanja vnaprej določeni in objavljeni in če ravnanje objektivno izpolnjuje znake velike neprofesionalnosti.
Precejšnje pomanjkljivosti pri prejšnji pogodbi kot razlog za izključitev
Razlog za izključitev iz točke (f) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 je varovalka za primere, ki jih naročnik ne more subsumirati pod točko c) šestega odstavka 75. člena ZJN-3, torej pod "hujšo kršitev poklicnih pravil". Tudi če pomanjkljivosti v zvezi z izvajanjem obeh pogodb ne bi bilo mogoče opredeliti kot hujšo kršitev poklicnih pravil, morda naročnik lahko izkaže ponavljajoče se pomanjkljivosti in s tem stalnost pomanjkljivosti v smislu točke (f) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 in na tej podlagi izključi gospodarski subjekt. Pri presoji, katere konkretne kršitve pogodbenih obveznosti lahko predstavljajo precejšnje ali stalne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ključnih obveznosti, je treba upoštevati tudi napotila iz Direktive 2014/24/EU. Ta namreč v 101. točki preambule pojasnjuje, da bi naročniki morali imeti možnost izključitve ponudnikov, če so se pri izvajanju prejšnjih javnih naročil pri njih pokazale večje pomanjkljivosti glede ključnih zahtev, denimo nezmožnost dobave ali izvedbe, velike pomanjkljivosti dobavljenega proizvoda ali opravljene storitve, zaradi katerih sta bila ta proizvod ali storitev neuporabna za predvideni namen, ali neustrezno ravnanje, ki vzbuja resne dvome o zanesljivosti gospodarskega subjekta. Ob tem 101. točka preambule Direktive 2014/24/EU pojasnjuje, da bi morali naročniki pri uporabi neobveznih razlogov za izključitev posebno pozornost nameniti načelu sorazmernosti. Kot je zapisano, bi bilo ponudnika zaradi manjših nepravilnosti dopustno izključiti le v izjemnih okoliščinah, in sicer takrat, ko se v primeru...
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
