V sedanji komisiji je to resor za humanitarno pomoč in krizno upravljanje, ki ga vodi Ciprčan Hristos Stilianides. V novi komisiji naj bi bil po Lenarčičevih besedah ta resor še okrepljen z uvedbo vloge koordinatorja za odzivanje na krize.
Lenarčič je z resorjem zadovoljen, saj gre po njegovi oceni za pomembno, a hkrati zelo zahtevno področje dela EU, za reševanje življenj in pomoč ljudem v stiski. Opisal ga je kot resor "s plemenitim poslanstvom".
"Evropa je odgovorna za solidarnost in podporo tistim, ki potrebujejo pomoč. To je ena naših jedrnih vrednot, ki uživa veliko podporo v javnosti," pa je zapisala von der Leynova v pismu, v katerem je opredelila Lenarčičevo poslanstvo.
Novoizvoljena predsednica od Lenarčiča pričakuje, da se bo v prihodnjih petih letih osredotočil na zagotavljanje tega, da bo imela EU vsa orodja in zmogljivost hitrega in učinkovitega odzivanja tako v Evropi kot drugod po svetu.
Sporoča mu, da bo koordinator evropskega odzivanja na krize. V tej vlogi bo vodil prizadevanja za krepitev vloge Centra za usklajevanje nujnega odziva, tudi pri odzivanju na nove grožnje, kot so podnebne spremembe ter kibernetske in hibridne grožnje.
Prvi evropski komisar iz Slovenije Janez Potočnik je v odzivu na razdelitev resorjev za STA ocenil, da ima resor za krizno upravljanje ključno vlogo pri oblikovanju boljšega sveta.
Odzivi v Sloveniji so različni. Premier Marjan Šarec in obrambni minister Karl Erjavec sta resor ocenila kot dober in pomemben, pri NSi, Levici in SLS pa menijo, da to ni eden pomembnejših portfeljev.
Tudi slovenski evropski poslanci so se odzvali različno. Štirje poslanci iz vrst SD in LMŠ so odločitev pozdravili, od poslancev iz SDS pa je slišati, da z resorjem ni mogoče biti zadovoljen, da očitno ni med najpomembnejšimi, saj je bil omenjen med zadnjimi.
Da resor nima večje politične teže, ocenjujeta analitik Luka Lisjak Gabrijelčič in Marko Lovec z ljubljanske FDV. Da je Slovenija lahko zadovoljna z resorjem za krizno upravljanje, pa meni Tjaša Božič z Akademije za politični menedžment (APM).
V novi ekipi je sicer trinajst žensk, deset socialdemokratov in osem članov sedanje komisije. Najmlajši je 28-letni Litovec Virginijus Sinkevičius, najstarejši Španec Josep Borrell. V ekipi je tudi nekdanja mis Malte Helena Dalli.
Nov kolegij bo imel osem podpredsednikov, od tega tri izvršne: Nizozemec Frans Timmermans bo izvršni podpredsednik za zelene teme, Danka Margrethe Vestager za digitalne, Latvijec Valdis Dombrovskis pa za gospodarske. Vsi trije bodo obenem tudi komisarji. Timmermans za podnebno ukrepanje, Vestagerjeva bo še naprej komisarka za konkurenco, Dombrovskis pa bo za finančne storitve.
Preostali podpredsedniki so Španec Borrell, ki je obenem visoki zunanjepolitični predstavnik, Čehinja Vera Jourova bo odgovorna za vrednote in transparentnost, Grk Margaritis Schinas za zaščito evropskega načina življenja, Slovak Maroš Šefčovič za medinstitucionalne odnose, Hrvatica Dubravka Šuica pa za demokracijo in demografijo. Podpredsedniki Jourova, Schinas, Šefčovič in Šuica sicer ne bodo imeli pod seboj generalnih direktoratov, torej nadzora nad konkretnimi službami.
Resor za zaščito evropskega načina življenja dviga obrvi. Evropska poslanka iz vrst zelenih Ska Keller je ocenila kot zastrašujoč tak naziv portfelja, ki vključuje migracije in zaščito meje. "Upamo, da predsednica ne vidi protislovja med podporo beguncem in evropskimi vrednotami," je poudarila.
Francozinja Sylvie Goulard je dobila resor za notranji trg, ki po napetih pogajanjih le vključuje obrambno industrijo in vesolje, Italijan Paolo Gentiloni portfelj za gospodarstvo. Resor za notranje zadeve je von der Leynova zaupala Švedinji Ylvi Johansson.
Madžar Laszlo Trocsanyi je kandidat za resor za soseščino in širitev, Irec Phil Hogan za trgovino, Avstrijec Johannes Hahn za proračun in upravo, Belgijec Didier Reynders za pravosodje, vključno z vladavino prava, Bolgarka Marija Gabriel za inovacije in mlade, Ciprčanka Stella Kiriakides za zdravje, Estonka Kadri Simson za energijo, Finka Jutta Urpilainen za mednarodna partnerstva.
Najmlajši član komisije, 28-letni Litovec Sinkevičius, bo predvidoma pristojen za okolje in oceane, Luksemburžan Nicolas Schmit za delovna mesta, bivša malteška mis Helena Dalli za enakost, Poljak Janusz Wojciechowski za kmetijstvo, Portugalka Elisa Ferreira za kohezijo in reforme, Romunka Rovana Plumb za promet.
Končni seznam, ki ga je danes v Bruslju razgrnila von der Leynova, se tako bistveno razlikuje od neuradnih seznamov, ki so zaokrožili po Bruslju konec minulega tedna in po katerem naj bi Slovenija dobila ribištvo.
Von der Leynova je ob predstavitvi ekipe poudarila, da želi komisijo, ki bo prožna, sodobna in agilna. Želi kolegij, ki razume Evropo in prisluhne Evropejcem. Od vseh komisarjev na primer pričakuje, da bodo v prvi polovici mandata obiskali vse članice.
To so sicer za zdaj le komisarski kandidati, ki jih čakajo zaslišanja pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta. Ta so načrtovana od 30. septembra do 8. oktobra. Kdaj bo Lenarčičevo zaslišanje, za zdaj ni znano.
Evropski parlament naj bi o novi komisiji glasoval na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, ki bo od 21. do 24. oktobra. Nova komisija naj bi začela delati novembra.
Evropski parlament lahko sicer na glasovanju na plenarnem zasedanju zavrne le celotno ekipo, ne posameznega kandidata. A če po zaslišanjih s kom ni zadovoljen, šef komisarske ekipe raje zamenja šibki člen, kot da bi tvegal strmoglavljenje celotne ekipe.
Pred petimi leti izpita pred parlamentarnim odborom ni opravila zgolj slovenska komisarka kandidatka Alenka Bratušek, ki je nato sama odstopila od kandidature, slovenska vlada pa je predlagala novo kandidatko, Violeto Bulc.
Bruselj/Ljubljana, 10. septembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
