c S
Helikopterska nujna pomoč za Slovence doma brezplačna, v tujini le z ustreznim zavarovanjem 10.09.2019

Slovenija iz javnih sredstev krije tudi stroške helikopterskih prevozov v bolnišnico oz. med bolnišnicami znotraj države. Če Slovenec zaradi zdravstvenega stanja potrebuje helikopterski prevoz iz tujine v Slovenijo, pa bo moral zanj plačati iz svojega žepa, razen če ima sklenjeno ustrezno zavarovanje z dovolj visokim kritjem.

Medbolnišnične helikopterske prevoze v Sloveniji že več let opravljata vojska in policija. Na brniškem letališču ves čas dežura ekipa Slovenske vojske, ki pokriva zahodni del države. Za vzhodno polovico Slovenije je od konca leta 2016 na mariborskem letališču dežurna ekipa policijskega helikopterja. Leta 2016 je vlada sprejela tudi uredbo, po kateri stroške helikopterskega prevoza za potrebe nujne medicinske pomoči krije proračun, medtem ko stroške zdravstvenega osebja, ki sodeluje pri tem, pokrije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Zahtevek za izvedbo medbolnišničnega prevoza izpolni zdravnik in ga posreduje na center za obveščanje Uprave RS za zaščito in reševanje. Tam aktivirajo helikoptersko posadko. Vsak polet vojaškega helikopterja za potrebe nujne medicinske pomoči mora odobriti obrambni minister oz. v njegovi odsotnosti državni sekretar na ministrstvu za obrambo, so pojasnili na ministrstvu za obrambo.

Redko, a vendarle, posadka helikopterske nujne medicinske pomoči po slovenskega državljana odleti tudi v tujino. Tak prevoz ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, so pojasnili na ZZZS. Stroške takega prevoza največkrat pokrijejo svojci obolelega iz lastnega žepa ali zavarovalnica, če je imel zboleli zavarovanje.

V letošnjem poletju je posadka Slovenske vojske opravila tri tovrstne lete, vsakokrat je po obolelega poletela na Hrvaško, so pojasnili na obrambnem ministrstvu. V enem primeru so let plačali svojci, v drugem deloma svojci, deloma zavarovalnica, pri tretjem iz bolnice v Splitu v Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana pa se je zapletlo. Potem ko je bil prevoz že opravljen, se je namreč izkazalo, da v verigi različnih vpletenih v postopek organizacije in izvedbe prevoza nihče ni preveril, kdo bo plačnik.

V zahtevku za izvedbo prevoza, ki ga je v odsotnosti obrambnega ministra Karla Erjavca odobril državni sekretar Miloš Bizjak, je namreč kot plačnik naveden ZZZS, zato je ministrstvo za obrambo račun poslalo njim. A je ZZZS račun zavrnil, ker tovrstnih storitev ne krijejo. Tudi v UKC Ljubljana, kamor je vojska nato poslala račun, so poudarili, da nimajo pravne podlage za plačilo. Kdo bo poravnal dobrih 12.000 evrov težak račun za helikopterski let Ljubljana-Split-Ljubljana, tako še ni jasno.

Na ZZZS ljudem priporočajo, da poleg evropske kartice zdravstvenega zavarovanja pred potjo v tujino sklenejo tudi turistično zavarovanje z asistenco v tujini. Obvezno zdravstveno zavarovanje namreč ne krije vseh v tujini koriščenih storitev, ki so del košarice zdravstvenih pravic na ozemlju Slovenije.

V državah, kjer velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, ima slovenski zavarovanec enake pravice iz zdravstvenega zavarovanja kot domačini. Helikopterski prevozi pa so ena tistih pravic, ki v mnogih državah niso del košarice zdravstvenih pravic, je pojasnil vodja odnosov z javnostmi na ZZZS Damijan Kos. To so že izkusili Slovenci, ki se jim je na avstrijskih ali švicarskih smučiščih zgodila nesreča in so po prevozu z reševalnim helikopterjem do lokalne bolnišnice prejeli račun v višini več tisoč evrov za ta prevoz. Brez sklenjenega zavarovanja z asistenco v tujini mora posameznik tak račun plačati sam.

Kot je STA izvedela neuradno, je šlo v primeru prevoza iz Splita v Ljubljano za resno bolezensko stanje mlajšega otroka, ki so mu v UKC Ljubljana rešili življenje. V bolnišnici v Splitu naj ne bi znali ukrepati in naj bi svojcem svetovali, da se znajdejo drugače. A helikopterskega prevoza iz tujine ZZZS ne krije v nobenem primeru. Bi pa zavod plačal prevoz iz Splita v klinični center v Zagrebu, kjer prav tako imajo strokovnjake, ki bi otroku lahko pomagali. Zakaj so se svojci odločili za Ljubljano, in ne za Zagreb, ni znano.

Sklenitev zavarovanja z asistenco v tujini je še posebej pomembna za tiste, ki bodo v tujini športno aktivni. Prav tako lahko pride prav tistim, ki se odpravljajo v kraje, kjer v bližini ni javne zdravstvene ustanove. ZZZS namreč krije le tiste zdravstvene storitve v tujini, opravljene v javni zdravstveni ustanovi.

A ob sklepanju zavarovanja je treba biti pozoren tudi na to, kakšno kritje izberemo. Če namreč strošek obiska pri zdravniku, ki oskrbi rano ali predpiše antibiotik za vneto uho, tudi v tujini ni visok, so na primer cene za helikopterski prevoz obolele osebe bistveno višje. Po veljavnem ceniku Slovenske vojske je urna postavka prevoza za zunanje uporabnike slabih 4000 evrov. Kot so opozorili na ZZZS, so lahko cene komercialnih prevoznikov v drugih evropskih državah tudi višje.

V Slovenskem zavarovalnem združenju pravijo, da se Slovenci pogosto odločajo za turistično zavarovanje z asistenco v tujini, večji problem je to, da ne preberejo, kaj so njihove pravice in obveznosti iz zavarovanja. Tako se dogaja, da pred koriščenjem zdravstvene storitve ne pokličejo klicnega centra zavarovalnice, se ne pozanimajo, h kateremu zdravniku naj gredo. In včasih tudi ne vedo, katere pravice iz tega zavarovanja jim sploh pripadajo.

Direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger je ob tem poudarila, da zavarovalnice kljub jasno zapisanim pogojem zavarovanja vsak škodni primer rešujejo individualno glede na situacijo.


Za helikoptersko nujno medicinsko pomoč letos v proračunu 2,5 milijona evrov

Helikoptersko nujno medicinsko pomoč ter reševanje v gorah v Sloveniji izvajata vojska in policija. Njun skupni proračun za letos znaša 2,5 milijona evrov in je že skoraj v celoti porabljen. Vojska je letos letela bistveno več kot policija, in sicer zaradi večtedenske prizemljitve policijskih helikopterjev.

Lani sta računa za dva vojaška nujna medicinska leta v tujino plačali komercialni zavarovalnici, za tretjega pa vojska računa ni izstavila, ker "plačnik ni bil znan", so pojasnili v Slovenski vojski (SV). Letos sta račun za en helikopterski medicinski prevoz poravnali zavarovalnica Coris in svojci bolnika. V drugem primeru je bil račun izstavljen Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana, potem ko je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije plačilo takega računa zavrnil. V tretjem primeru pa je vojska račun izstavila svojcem, so še pojasnili.

Kot so pojasnili na policiji, je bilo po sklepu vlade lani na ministrstvo za obrambo prerazporejenih 48.307 evrov iz fonda policije za helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Zaradi večtedenskega izpada helikopterjev policija določeno obdobje ni mogla izvajat helikopterske nujne medicinske pomoči, zato je letos tudi opravila tako malo ur medicinskih naletov. Letov iz tujine pa policija ne lani ne letos ni opravila.

Tabeli s podatki o proračunu in številu letov oz. reševanj s helikopterji SV in policije:

Slovenska vojska                   2018                 2019
------------------------------------------------------------------
proračun v evrih       1.716.671,33         1.700.000
porabljeno                               vse    1.634.694,93*
št. nujnih letov                         437                  402*
št. reševanj v gorah                148                  203*
št. letov v tujino                           3                     3*

* do 31. 8.
Vir: SV

Policija                                  2018                  2019
------------------------------------------------------------------
proračun v evrih           1.000.000             800.000
porabljeno                       557.988             800.000
opravljene ure letenja           69,5                   16,5

* do 4. 9.
Vir: policija


Ljubljana, 09. septembra (STA)