c S
Policisti zaradi hujših prekrškov voznikov zasežejo več tisoč vozil letno 04.09.2019 Policija letno zaseže več tisoč vozil, na primer ker je voznik z vozilom storil hujši prekršek, ali ker so bila ukradena. Ta vozila doživijo različne usode, ukradena lahko vrnejo lastnikom, veliko pa jih gre v prodajo. Število zasegov se je zelo povečalo, ker se po naših cestah vozi veliko voznikov brez vozniškega dovoljenja, pravijo na policiji.

Motorno vozilo lahko policist zaseže, če kršitelj izpolnjuje v zakonu navedene pogoje. Zaseženo vozilo odda v hrambo sodnemu izvršitelju, sodnik pa nato odloči o odvzemu motornega vozila. Vozilo zasežejo tudi, če kršitelj ni njegov lastnik, so pojasnili na policiji.

Zasege motornih vozil opredeljujejo trije zakoni, in sicer zakon o pravilih cestnega prometa, zakon o motornih vozilih in zakon o kazenskem postopku.

Na podlagi zakona o pravilih cestnega prometa lahko policist zaseže motorno vozilo, s katerim so voznika zalotili pri storitvi hujšega prekrška, če je bil v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za različne hude prekrške. Kot so pojasnili na policiji, se za hujši prekršek šteje tisti, za katerega je predpisana globa in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu.

Med slednje sodijo na primer prekoračitve dovoljene hitrosti v naselju za več kot 30 kilometrov na uro, prekoračitve dovoljene hitrosti zunaj naselja za več kot 40 kilometrov na uro, prekoračitve dovoljene hitrosti na avtocesti ali hitri cesti za več kot 50 kilometrov na uro, vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi ali odklonitve odrejenega preverjanja psihofizičnega stanja.

Za hujši prekršek se šteje tudi vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja ter vožnja v času, ko ima voznik izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ali prepoved uporabe vozniškega dovoljenja. Policisti lahko takoj zasežejo vozilo tudi vozniku, ki je kljub prepovedi nadaljeval vožnjo ali ponovil prekršek, zaradi katerega mu je bila že prepovedana nadaljnja vožnja.

Kot so pojasnili na policiji, se je število zasegov vozil zaradi tega razloga zelo povečalo, ker se po slovenskih cestah vozi veliko število voznikov, ki sploh nimajo vozniškega dovoljenja ali jim to iz različnih razlogov ne velja.

Zaradi prometnih prekrškov so policisti letos v prvem polletju zasegli 1933 vozil, v enakem obdobju lani pa 1591 vozil. Skupno so lani zaradi prometnih prekrškov zasegli 4213 vozil, leto poprej pa 3433. Kot so pojasnili na policiji, vozila hranijo pri pogodbenih izvajalcih avtovleke. Zasežen predmet se nato skupaj z obdolžilnim predlogom preda v nadaljnje odločanje sodišču, ki odloči o njegovi usodi.

Kot so navedli na policiji, v praksi vozila največkrat zasežejo večkratnim kršiteljem cestno prometnih predpisov, ki večkrat vozijo pod vplivom alkohola, prehitro ali brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozila pa ne zasežejo tistim, ki jim je zgolj potekel datum veljavnosti vozniškega dovoljenja, razen, če mora voznik za podaljšanje datuma opraviti zdravniški pregled.

Na podlagi zakona o vozilih lahko policist zaseže vozilo, ki je predelano za večjo moč ali hitrost motorja od homologacije. Kot so pojasnili na policiji, takšno vozilo odpeljejo na izredni tehnični pregled in če tam potrdijo, da je vozilo predelano, lahko policist takšno vozilo zaseže. V takem primeru vozilo predajo v nadaljnji postopek sodišču, ki odloči o usodi motornega vozila. Zaradi predelave za večjo hitrost pa policisti največkrat zasežejo motorje in mopede.

Na podlagi zakona o kazenskem postopku lahko vsak policist zaseže vozilo, ki bi utegnilo biti dokazilo v kazenskem postopku. V hrambo jih prevzame sodišče ali pa se njihova hramba kako drugače zavaruje.

Po pojasnilih policije pri zasegu lastništvo vozila ni pomembno. V vseh primerih zasega vozilo predajo kot prilogo kazenske ovadbe ali poročila v nadaljnji postopek državnemu tožilstvu oziroma sodišču, ki odločata o usodi motornega vozila. Kot pravijo na policiji, se kazenske zadeve, kjer je predmet obravnave tudi zaseženo vozilo, obravnavajo prednostno, da se čim prej odloči o nadaljnji usodi vozila in tako zmanjša stroške hrambe. Tako je zaseženo vozilo lahko v hrambi en teden, lahko pa tudi več let, ko strošek hrambe vozila dejansko preseže vrednost samega zaseženega vozila.

Najpogostejši vzrok zasega vozila po zakonu o kazenskem postopku je sum, da samo vozilo izvira iz kaznivega dejanje (tatvine, velike tatvine, ropa, roparske tatvine, goljufije ali zatajitve). Prav tako vozilo zasežejo, kadar je bilo uporabljeno kot sredstvo storitve kaznivega dejanja oziroma je bilo kaznivo dejanje storjeno v samem vozilu ter v primerih, da je bilo vozilo predmet napada, so še pojasnili na policiji.

Ljubljana, 02. septembra (STA)