Eno leto vlade je pokazalo, da se koalicija požvižga na pravno državo in ne spoštuje odločb ustavnega sodišča oz. jih želi predvsem zaobiti, je navedel vodja poslancev SDS Danijel Krivec in izpostavil neuresničeno ustavno odločbo glede financiranja zasebnih osnovnih šol.
Po njegovem mnenju je vlada nesposobna zaščititi slovenske meje, zato "se na naše ozemlje zgrinjajo ilegalni migranti", Slovenija pa postaja migrantski žep. Vlada po navedbah Krivca z "nadkoalicijsko" Levico sprejema vrsto ukrepov, ki škodijo slovenskim državljanom in dražijo njihova življenja. Spomnil je na podražitev cen vrtcev in domov za ostarele. Očita ji tudi politično trgovino pri interpelaciji ministra Karla Erjavca, saj da je koalicija v zameno za glasove sprejela nekatere škodljive zakone, na primer o nepremičninskem posredovanju.
Vlada je v času gospodarske rasti z bonbončki premočno obremenila proračun za čas recesije, ob čemer ni upoštevala ustavnega določila o fiskalnem pravilu, še opozarja Krivec. Tudi dogajanja v zvezi z večjimi investicijskimi projekti v državi po njegovem mnenju kažejo, "da vlado bolj skrbijo usluge gradbenim baronom in omrežju F21 kot pa dobrobit, ki bi jo državljanke in državljani imeli z ustrezno in cenovno ugodno zgrajeno infrastrukturo".
Prav tako vlada ne obvlada razmer na področju okolja in kmetijstva, na vodilna mesta pa nastavlja vladnim strankam lojalne, a nekompetentne kadre, je kritičen poslanec. Opozarja še, da je zdravstveni sistem na robu razpada, med drugim se višajo zavarovalne premije, čakalne dobe pa se ne skrajšujejo. Današnje stanje pa je po njegovem mnenju odraz tega, "da vlado sestavljajo absolutni poraženci državnozborskih volitev, ki svojo politiko gradijo na izključevanju, in ne na povezovanju".
V Levici in NSi z opominom vladi, a tudi za nove možnosti; SNS ne vidi večjih napak
Po ocenah Levice, ki se prišteva med opozicijo, a ima od spomladi sklenjen sporazum s koalicijo, je bila vlada uspešna v svojih prvih mesecih, ko je upoštevala sporazum z njimi, kar je dalo spodbudne rezultate. Navedli so redefinicijo minimalne plače, odpravo varčevanja pri večini socialnih transferjev ter odpoved nabave oklepnikov. "Po sprejetju rebalansa pa je vlado začelo odnašati v desno," so bili kritični v Levici in med drugim opozorili na poskuse davčne reforme in prodajo Abanke.
Vlada po oceni Levice zadnjega pol leta praktično ni vlagala naporov, da bi udejanjila ključne projekte iz koalicijske pogodbe, posebej pa ne tistih, ki so jih dogovorili v sporazumu z njimi. Od 13 projektov je uresničen le eden. Vlada ima še vedno možnost, da to popravi, so poudarili in spomnili, da so za jesen pripravili dva ključna dogovorjena ukrepa: ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter ureditev stanovanjske politike. Vlada pa naj po njihovih navedbah ponovno razmisli, kako bo udejanjila nekatere zaveze, med drugim na področju pokojnin.
Vse to mora po njihovem mnenju dobiti mesto v proračunih za leti 2020 in 2021. "Proračun je politika, prelita v številke, številke pa kažejo, da vlada nima namena uresničiti niti zavez iz lastne koalicijske pogodbe, niti dogovorov z Levico," so opozorili v Levici. Vladi tudi očitajo, da je zamudila pripravo države na krizo. Spomnili so na dogajanje v Nemčiji in navedli, da lahko le čakamo, kdaj bodo učinki dosegli Slovenijo, ki je tudi odvisna od izvoza.
Iskanje glasov pri več opozicijskih strankah pa je po ocenah Levice nenačelno, saj da bi se vlada morala ob podpisu sporazuma z Levico zavedati, da je s tem izbrala tudi smer - da bo delovala levosredinsko.
Nekateri špekulirajo o tem, da bi vlada za proračun jeseni lahko iskala podporo tudi pri drugih strankah, zlasti NSi. V tej so ponovili, da so z vlado pripravljeni sodelovati pri vseh projektih, pri katerih bodo presodili, da so v korist Slovenije in njenih državljanov.
V NSi pozdravljajo prizadevanja manjšinske vlade, da je na področju obdavčitve dela zmanjšala nekatere obremenitve. Veseli jih tudi podatek, da naj bi se pripravljale spremembe davčnega sistema, ki gredo v smeri zniževanja davkov. "Žal pa po dobrem letu od ustoličenja nove vlade še vedno čakamo, da se ministrska ekipa resno loti ključnih problemov na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe starejših, nizke rodnosti, sodstva itd. Čeprav imamo v državi ugodne gospodarske razmere, pogrešamo resno ukvarjanje z razvojnimi politikami in načrtovanjem slovenske prihodnosti," so opozorili.
Zaradi podnebnih sprememb bo po njihovem mnenju potrebnega veliko prilagajanja zlasti na področju kmetijstva in energetike, "zaostajamo tudi na področju digitalizacije ter infrastrukture". "Vlada se morda premalo zaveda, da so raziskave in razvoj temelj v prihodnost usmerjenega gospodarstva, ki bi v Sloveniji lahko doživel razcvet," ugotavljajo v NSi.
V stranki vidijo elemente, kjer bi lahko sodelovala liberalna in krščanskodemokratska sredina, a obžalujejo, da je doslej "pozitivne predloge na koncu vedno preglasila trda levica s svojimi nerazumnimi pozivi k ponovni vzpostavitvi socializma". Prav tako se zavedajo, kot pravijo, da lahko Slovenija visoko zastavljene cilje doseže le, če bo politika zakopala bojno sekiro in dosegla soglasje o poti, po kateri naj Slovenija hodi v naslednjih desetletjih.
Po besedah prvaka SNS Zmaga Jelinčiča pa vlada - razen pri obvladovanju migrantske krize - ni delala bistvenih napak. "Šarec je pokazal, da stoji trdno za svojimi odločitvami, kar je dobro. Posluša svoje koalicijske in partnerje in Levico, kadar pač mora, sicer naredi po svoje," ugotavlja Jelinčič.
A se po njegovem mnenju Sloveniji gotovo ne obetajo lepi časi. Spomnil je, da bo jeseni razprava o proračunu, pri katerem bo po "Levica izsiljevala po dolgem in počez". Jelinčič opozarja, da gospodarstvo v Evropi, posebej v Nemčiji, peša, kar bo udarilo tudi nas. "To pomeni, da bo treba socialne bonitete, ki jih prejemajo goljufi, pristriči," je oster prvak SNS. Glede soočanja soočanja te vlade z morebitno krizo pa je dejal, da v Sloveniji še nismo imeli vlade, ki bi se bila sposobna soočiti z realnim stanjem.
Pesimističen je tudi glede sprejetja reform pod to vlado. Zagotovo je tudi zato podpora vladi lahko višja, ugotavlja Jelinčič.
V LMŠ poudarjajo stabilno in zdravo politično okolje, partnerice pa nizajo tudi kritike. Pričakujejo izpolnjevanje zavez in ukrepe, med drugim v zdravstvu, v SAB pa od Šarca želijo tudi več spoštovanja. Slišati je še, da je nujna podpora Levice pogosto med večjimi ovirami.
Koalicija ima v DZ 43 poslancev, zato mora podporo za marsikateri projekt iskati v opoziciji. Spomladi je tako sklenila sporazum o sodelovanju z Levico.
"Ne glede na vse vrednostne sodbe pred in med nastopom vlade Marjana Šarca imamo danes stabilno in zdravo politično okolje s solidno javnomnenjsko podporo, kar je znamenje, da državljani in državljanke nekoliko bolj zaupajo vodilni politiki, in kar je še pomembnejše, da občutijo spremembe," so za STA navedli v LMŠ.
Pri uresničevanju projektov, ki so bili opredeljeni tudi v koalicijski pogodbi, pa je po njihovem mnenju zelo pomembno, da so bili izpeljani na podlagi intenzivnega iskanja dialoga in kompromisa med različnimi deležniki. "To je znak zrele in odgovorne politike, ki se skuša približati normalizaciji razmerja med državljani in politiko," so prepričani. Manjšinska vlada je tako po njihovem mnenju dober obet za krepitev demokratičnih standardov in dviga ugleda politike nasploh.
Poleg prvih ukrepov za urejanje razmer v zdravstvu, davčno razbremenitev dela ter na področju socialnih politik je vlada povečala sredstva za infrastrukturo in investicije, prav tako je s sprejetim rebalansom povečala sredstva za raziskave, razvoj ter spodbujanje inovativnosti, so našteli. Dodali so, da so bili vsi ukrepi izvedeni v skladu z vzdržno javno finančno sliko z izkazanim presežkom ter ob zniževanju javnega dolga, kar "botruje visoki bonitetni oceni in privlačnemu poslovnemu okolju".
Ob tem, da reform še ni, in da je ta vlada v primerjavi z drugimi predlagala občutno manj zakonov, pa v LMŠ poudarjajo, da niso za rokohitrske spremembe, ki so navadno same sebi namen in služijo zgolj statistiki in številu, kakovostnih posledic pa je malo. Delo vlade tako v LMŠ ocenjujejo kot dobro, "saj se je najprej uspešno soočila s številnimi nerešenimi nalogami in izzivi iz prejšnjega mandata".
Medtem pa je za SMC, ki je bila v minulem mandatu najmočnejša stranka, pomembno, da Šarčeva vlada nadaljuje pozitivne trende, ki jih je po dolgih letih krize vzpostavila prejšnja vlada pod vodstvom njihovega predsednika Mira Cerarja. "Na podlagi dobrih rezultatov prejšnje vlade je imela ta vlada doslej relativno lažje delo, predvsem na področju javnih financ. Pozdravljamo, da koalicija, tudi in predvsem na vztrajanje SMC, vztraja na stabilnosti in zdravju naših javnih financ," so za STA navedli v SMC, kjer sicer delo Šarčeve vlade ocenjujejo kot uspešno. Posebej pozdravljajo proaktivnost na področju ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki sodi v njihovo kvoto.
Manjšinska vlada terja več napora pri sprejemanju ukrepov
Kot ugotavljajo v SMC, je koalicijsko vladanje že po definiciji vedno izziv, vsekakor pa je ta toliko večji, če je partnerjev pet. Nujna podpora Levice za marsikateri projekt se po njihovih ocenah pogosto kaže kot ena večjih ovir pri delovanju vlade, ki pa jih je koalicija doslej z dodatnimi napori uspela premagati.
Po ocenah SD iskanje širšega konsenza, ki je za manjšinsko vlado potrebno, ni preprosta naloga, lahko pa, če je dosežen, pomeni oblikovanje kakovostnejših in dolgoročno učinkovitejših rešitev.
Tudi v DeSUS ugotavljajo, da je v tem mandatu za podporo določenim ukrepom potrebnega več napora, kot v primeru vlade z večino v DZ. "Tako je jeziček na tehtnici velikokrat odvisen od nadstrankarske Levice, nemalokrat pa tudi od pretenzij ostalih strank. Tako je vlada hote ali nehote pri svojem delu primorana v stalno iskanje kompromisov in utrjevanje koalicijskega zavezništva," so pojasnili.
V SAB pa so poudarili, da si v prihodnje želijo tudi več "partnerskega" in bolj spoštljivega odnosa predsednika vlade. "V tokratni, manjšinski vladi je namreč dobro sodelovanje med vsemi članicami koalicije še posebej pomembno, saj pri skorajda vsakem glasovanju v DZ šteje glas vsake stranke," ugotavljajo.
Nujni projekti na področjih zdravstva, šolstva, upokojencev in priprava ukrepov za morebitno krizo
V SD so sicer na nekaterih področjih zadovoljni, ponekod pa pogrešajo več aktivnosti za reševanje problematike in uresničevanja koalicijskih zavez. Veliki premiki so bili po ocenah SD narejeni na področju pravosodja. Medtem obžalujejo, da DZ ni zmogel soglasja pri zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja. Med pomembne korake vlade pa v SD prištevajo tudi ureditev statusa študentskega organiziranja, dogovor s sindikati in rebalans proračuna.
V prihodnjem letu so po mnenju SD med ključnimi projekti prilagoditev družbe starajoči se populaciji, strukturni ukrepi v zdravstvu, koraki v smeri resnično brezplačnega osnovnega šolstva. "Jasno je, da je pri izzivih, kot sta zdravstvena reforma ali okoljska politika, nujen pospešek. Tu se na starih temeljih nove zgodbe ne da zgraditi," so opozorili. Pričakujejo tudi, da bo vlada pravočasno pripravila nabor potencialnih ukrepov za soočanje s potencialnim umirjanjem gospodarske rasti ali celo nastopom recesije v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Tudi v DeSUS ocenjujejo, da bo najprej najtrši oreh proračun za prihodnje leto, zatem pa sanacija zdravstvenega sistema. Opozarjajo še na vprašanja, ki zadevajo upokojence in druge ranljive skupine, saj slednji upravičeno pričakujejo popravo krivic, ki so se jim je zgodile v času krize. Tako vlado med drugim čaka usklajevanje pokojnin, vprašanje dolgotrajne oskrbe, vdovskih pokojnin, vzpostavitev demografskega sklada. Tudi po ocenah DeSUS bodo zagotovo posvetili pozornost ohranitvi gospodarske rasti, med drugim pa še zagotavljanju uravnoteženega proračuna, učinkoviti okoljski in kmetijski politiki, vprašanju migracij, posodobitvi zakonodaje na obrambno-varnostnem področju.
V SAB ponavljajo, da so zanje ključni izboljšanje položaja upokojencev, kakovostno in vsem dostopno javno šolstvo ter dostopno in učinkovito javno zdravstvo. Dvig odstotka za odmero pokojnin se uresničuje, ustrezno pa bo treba urediti možnost dodatnega dela upokojencev in letni dodatek, so opozorili.
Razočarani so, da niso uspeli urediti razmerja med javnim in zasebnim osnovnim šolstvom, zato napovedujejo, da bodo zbirali podpise za podporo posvetovalnemu referendumu na to temo.
V SAB sicer pogrešajo konkretne ukrepe za krajšanje čakalnih vrst v zdravstvu in upajo, da jih bojo jeseni dobili na mizo, saj je to eden največjih izzivov sedanje koalicije. Spomnili so tudi na koalicijsko zavezo za ukinitev oz. prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno.
Ljubljana, 30. avgusta (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
