c S
Evropa se poklanja žrtvam totalitarnih režimov 22.08.2019 V Sloveniji in Evropi bomo v petek obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je pred desetimi leti določil Evropski parlament. Od leta 2012 ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan pred natanko 80. leti je bil podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo.

Evropski parlament je aprila 2009 sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu ter v njej obsodil vse totalitarne in avtoritarne režime v Evropi. Za vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je 23. avgust predlagal prav zato, ker je bil tedaj podpisan pakt med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Ta dogodek je leta 2010 tedanji predsednik Evropskega parlamenta in nekdanji poljski premier Jerzy Buzek označil kot "dogovor dveh najhujših oblik totalitarizma v zgodovini človeštva".

Sporazum, ki sta ga 23. avgusta 1939 podpisala tedanja zunanja ministra Sovjetske zveze in Nemčije, Vječeslav Molotov in Joachim von Ribbentrop, je poleg medsebojnega nenapadanja določil tudi interesne sfere obeh držav v Evropi. Med drugim je predvidel delitev Poljske med Sovjetsko zvezo in Nemčijo, kar se je po napadu na to državo, ki je sledil le nekaj dni po podpisu pakta, tudi dejansko zgodilo. Nemčija je napadla Poljsko 1. septembra 1939, Sovjetska zveza pa 17. septembra.

Slednja je potem leta 1940, prav tako na podlagi pakta, zasedla in priključila baltske države - Estonijo, Latvijo in Litvo ter napadla Finsko, ki pa se ji je zoperstavila. Pakt je prenehal veljati 22. junija 1941, ko je Nemčija z operacijo Barbarossa napadla Sovjetsko zvezo. Ta se je potem povezala z zahodnimi zavezniki, ki so se že borili proti nacistični Nemčiji.

Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so povzročili trije totalitarni režimi - fašizem, nacizem in komunizem - so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov. V Sloveniji je glede na nazadnje lani osveženi seznam spletnega portala slovenskega zgodovinopisja Sistory v obdobju med aprilom 1941 in januarjem 1946 zaradi vojnega nasilja ter neposredno po vojni zaradi revolucionarnega nasilja ali posledic vojne življenje izgubilo 99.865 ljudi.

Po Evropi se bodo v teh dneh z nizom dogodkov poklonili spominu na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. Uradna vseevropska slovesnost bo tokrat v petek in soboto potekala v Varšavi, Gdansk pa bo ta dva dneva gostil mednarodno akademsko konferenco, posvečeno paktu Ribbentrop-Molotov v luči 80. obletnice začetka druge svetovne vojne, navajajo na spletni strani Evropske mreže spomina in solidarnosti.

V baltskih državah pa se bodo v petek spomnili tudi dogodka izpred 30 let, ko je 23. avgusta 1989 ob 50. obletnici podpisa pakta Ribbentrop-Molotov okoli dva milijona ljudi sklenilo roke od Vilniusa prek Rige do Tallinna in tako s 600 kilometrov dolgo človeško verigo izrazilo zahtevo po neodvisnosti. V nedeljo se je v spomin na ta dogodek iz Vilniusa proti Tallinu odpravilo več sto starodobnih avtomobilov, poroča portal euronews.

Spominu na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov se bodo poklonili tudi v Sloveniji. Predsednik republike Borut Pahor se bo v četrtek zvečer udeležil spominske pietetne slovesnosti v Lendavi, še pred tem pa bo položil venec k spomeniku žrtvam druge svetovne vojne in žrtvam rasnega, nacionalnega ter ideološkega fanatizma iz obdobja po drugi svetovni vojni v Lendavi in njeni okolici.

V Lendavi bo Pahor predal listino o prevzemu častnega pokroviteljstva nad umetniškim projektom Tlakovcev spomina (Stolpersteine) v Sloveniji, ki jo bo prevzel direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak. Tlakovce spomina pa bodo v Lendavi pred hiše nekdanjih judovskih lastnikov, ki so bili žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, položili 17. septembra.

V ljubljanski stolnici svetega Nikolaja bo v četrtek zvečer maša za žrtve, ki jo bo vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Po maši pa kratka akademija in slavnostni nagovor Andreje Valič Zver. Še pred mašo bodo položili cvetje pred spominsko ploščo pred ameriškim veleposlaništvom na Prešernovi ulici in pred spomeniku žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu. Dogodek skupaj pripravljajo Študijski center za narodno spravo, vojaški vikariat Slovenske vojske in ljubljanska stolnica.

Nova slovenska zaveza medtem na spominsko slovesnost in sveto mašo za žrtve vojn, na kateri bodo obeležili tudi spominski dan na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, vabi v nedeljo v Rovte.

Spominski dan, ki ga je razglasil Evropski parlament, že vse od razglasitve buri tudi duhove. Tudi v Sloveniji se je ob odločitvi tedanje vlade leta 2012, da ga uradno obeležujemo, oglasilo nekaj kritičnih glasov.

V Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije so tedaj izpostavili, da enačenje vseh totalitarizmov pomeni revizijo zgodovine z namenom skrivanja kolaboracije z nacifašističnim totalitarizmom. Zato so bili mnenja, da obeleževanje takšnega spominskega dneva ne more prispevati k umirjanju političnih razmer, še manj pa k civilizirani evropski zavesti, saj da gre za grobo nadaljevanje kulturnega boja in delitve naroda.

Bruselj/Ljubljana, 21. avgusta (STA)