Najnovejši odmevnejši Trumpov ukrep je napoved dodatnih 10-odstotnih carin na preostalih 300 milijard dolarjev kitajskega uvoza, na katerega se je Kitajska odzvala z zaustavitvijo nakupov ameriških kmetijskih pridelkov.
Po mnenju analitika pri investicijski banki Cowen Chrisa Kruegerja bo Kitajska skoraj zagotovo poskrbela za dodatne protiukrepe. "Nadaljnji scenarij je že znan; zagotovo lahko v tem primeru pričakujemo nove ukrepe ZDA ter hitro in še večjo zaostritev trgovinskih napetosti," je dejal za francosko tiskovno agencijo AFP.
Analitik Art Hogan pa je opozoril, da bi lahko trgovinska vojna ob trenutnem razvoju dogodkov prišla do točke, ko bi sprožila hudo recesijo v ZDA ali na Kitajskem. "Zaostrovanje napetosti tako vodi k točki brez povratka," je poudaril in dodal, da bi huda recesija močno prizadela tudi evropsko gospodarstvo.
Po ocenah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) bo dodatno povečevanje carin v trgovini med ZDA in Kitajsko negativno vplivalo na izvozno-uvozne tokove med državama in verjetno tudi na zaupanje vlagateljev ter prispevalo k upočasnjevanju njune gospodarske rasti.
"V tem primeru se bodo negativni učinki prenesli tudi na gospodarstvo EU, saj gre za njegovi glavni trgovinski partnerici, vendar bodo zaradi preusmerjanja trgovinskih tokov ti manjši kot na Kitajskem in v ZDA. Konkurenčnost evropskih proizvajalcev na ameriškem in kitajskem trgu se bo namreč nekoliko povečala, vendar se bo hkrati - vsaj v določenih sektorjih - povečala konkurenca na evropskem trgu blaga," so navedli.
ZDA in Kitajska bosta po njihovih navedbah namreč skušali nižji medsebojni izvoz vsaj delno nadomestiti s povečanjem izvoza v druge trgovinske partnerice, kar bo nekatere evropske proizvajalce sililo v zniževanje cen svojih proizvodov in obsega proizvodnje.
Carine grožnja celotnemu sistemu
Tudi direktorica Centra za evropsko prihodnost Katja Geršak meni, da bo Evropa težko ušla posledicam carin. "Dolgoročno evropska ekonomska rast in napredek slonita na principu proste trgovine in odprtih finančnih trgov. Trgovinska vojna - če se bo nadaljevala - lahko resno ogrozi celoten trgovinsko-finančni sistem, ki sta ga ZDA in Evropa skupaj ustvarili po drugi svetovni vojni," je ocenila.
Glede ocen, kdo bo občutil posledice in kdo ne, je še poudarila, da smo v globalnem gospodarstvu vsi medsebojno povezani, zato bomo vsi neposredno ali posredno čutili posledice tovrstnih dejanj.
Geršakova kljub vsemu vidi morebitno priložnost za Evropo, ki bi na račun spora med ZDA in Kitajsko lahko povečala svoj izvoz v določenih sektorjih, kar ima lahko pozitivne vplive na določene sektorje in države EU. "Vendar poudarjam, da so dolgoročne posledice za globalno trgovino za Evropo škodljive bolj, kot so koristni kratkoročni pozitivni učinki. Skratka, zavzemati se je treba za prosto trgovino in prost pretok kapitala," je še poudarila.
Posebej nevarne carine na avtomobile
Največja grožnja za EU so carine na uvoz avtomobilov v ZDA, ki jih je Trump že napovedal, a ga je Bruselj uspel od te namere maja vsaj začasno odvrniti. Odločitev o uvedbi carin na avtomobile je ameriški predsednik preložil na november.
Evropski avtomobilski sektor bi lahko v vsega treh "slabih trgovalnih dnevih" izgubil 12 odstotkov vrednosti, če bi Trump carine na avtomobile dejansko uvedel, je za CNBC dejal direktor ponudnika rešitev za obvladovanje tveganj Axiom Christoph Schon.
Uvedba dodatnih carin bi v Evropi močno prizadela predvsem nemške proizvajalce avtomobilov, ki izvozijo največ vozil v ZDA, obenem pa imajo čez lužo tudi velike proizvodne obrate, iz katerih avtomobile dobavljajo tudi v druge dele sveta, npr. na Kitajsko.
Posledice najverjetneje tudi za Slovenijo
Negativne posledice povečevanja ovir in negotovosti v mednarodni trgovini bo kot zelo odprto gospodarstvo po navedbah Umarja občutila tudi Slovenija. "Gre za nadaljevanje dogajanj iz lanskega leta, ko so zunanjetrgovinska zaostrovanja skupaj z nekaterimi drugimi dejavniki vodila v zmernejšo rast izvoza kot v izjemnem letu 2017. Postopno umirjanje rasti izvoza in investicij je vidno tudi letos, prav tako ga pričakujemo v prihodnjem letu," so dodali.
Slovensko gospodarstvo lahko negativne učinke zunanjetrgovinskih zaostrovanj po njihovem mnenju nekoliko uravnoteži z iskanjem novih izvoznih trgov, torej z večjo razpršenostjo izvoza, in višjo rastjo domače potrošnje. Pri slednjem gre predvsem za višjo stopnjo investiranja, pri čemer je ključno okrepiti črpanje evropskih sredstev.
Slovensko odvisnost od izvoza je pred časom izpostavil tudi ekonomist Sašo Stanovnik. "Če se zaradi kateregakoli ukrepa ali čisto običajnega ohlajevanja zmanjša svetovna gospodarska aktivnost, to neizbežno vpliva tudi na Evropo, slednje pa nato pokasira tudi Slovenija kot majhno, a odprto gospodarstvo," je dejal.
Za dodatno negotovost je Trump poskrbel z razglasitvijo Kitajske za manipulatorko valute. Vrednost kitajskega juana je namreč nedavno padla najnižje v zadnjih 11 letih, kar nekoliko ublaži učinek carin, saj postane izvoz cenejši. Washington trdi, da je Peking umetno pocenil juan, ta pa mu odgovarja, da je pocenitev kitajske valute posledica ameriških carin.
Devalvacija juana bi po mnenju Umarja lahko vodila do nadaljnjega znižanja obrestne mere ameriške centralne banke Federal Reserve in posledično do podražitve evra glede na dolar. "To bi lahko vsaj začasno - do morebitnega ukrepanja Evropske centralne banke - zmanjšalo izvozno konkurenčnost držav evrskega območja in pocenilo uvoz iz držav, ki poslujejo z juani ali dolarji," so ocenili na Umarju.
Washington/Berlin/Ljubljana, 13. avgusta (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
