Repatriacijo ureja zakon o odnosu Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja in med drugim predvideva, da lahko država poskrbi za priselitev Slovencev, ki živijo v državah, ki jih pesti huda gospodarska in politična kriza. Da je ta v Venezueli prisotna, je že večkrat ugotovilo ministrstvo za zunanje zadeve, zato je bila vlada v minulih mesecih deležna več pobud, naj poskrbi za rojake, ki živijo v tej državi.
Kot so pojasnili na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, je izvedba repatriacije kompleksen postopek. Izkušnje Slovenije pa so na tem področju skromne - doslej je bila repatriirana le ena družina iz Sirije leta 2013 zaradi tamkajšnje državljanske vojne. Ker tokrat obstaja možnost in verjetnost večjega števila repatriiranih oseb iz Venezuele, je treba stvari urediti sistemsko.
Zakon namreč repatriiranim osebam poleg organiziranega in financiranega prihoda v Slovenijo zagotavlja tudi nekatere pravice. Med drugim dobijo pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva, pouka slovenskega jezika tudi za ožje družinske člane in pridobitve osebnega delovnega dovoljenja.
Za nastanitev repatriiranih oseb lahko vlada ustanovi dom za priseljevanje, kjer jim zagotovi osnovno oskrbo. K plačilu stroškov posamezniki prispevajo glede na plačilno sposobnost. Tisti, ki nimajo zagotovljenih dohodkov in drugih prejemkov vsaj v višini minimalnega dohodka, so upravičeni do denarne pomoči. Slovenija pa lahko dodeli tudi trajne priznavalnine repatriiranim osebam, ki so denimo dopolnile starost 70 let in so pomembneje prispevale k ohranitvi in razvoju slovenstva in slovenske kulture v tujini.
Zagotavljanje in izvajanje vseh omenjenih pravic v praksi ter integracija repatriiranih rojakov bo naloga posameznih pristojnih resorjev in posebne medresorske delovne skupine. Ta bo formalno oblikovana s sprejetjem vladnega sklepa, a na uradu zagotavljajo, da "je do sedaj potekalo že več neformalnih usklajevalnih sestankov", na katerih se išče ustrezne rešitve. Predvidenih stroškov za zdaj ne razkrivajo.
V Venezueli že povpraševanje po repatriaciji
Z možnostjo uvedbe repatriacije so že seznanjeni tudi Slovenci v Venezueli. Posamezniki so se na urad ali na slovensko veleposlaništvo s prošnjami za repatriacijo obrnili z elektronskimi dopisi, formalno pa jih bodo lahko začeli obravnavati po sprejemu sklepa na vladi. Doslej so na uradu prejeli 47 prošenj.
Zakon sicer kot osebe, upravičene za repatriacijo, predvideva posameznike slovenskega rodu. Takih naj bi v Venezueli živelo okoli tisoč. Po zadnjih podatkih s prve polovice julija sicer v Venezueli živi 335 slovenskih državljanov, ocena do 1000 ljudi slovenskega rodu pa vključuje še nedržavljane, ki so potomci Slovencev, denimo otroci in vnuki.
V primeru repatriacije slovenske družine iz Sirije so se repatriiranim rojakom pridružili tudi njihovi družinski člani, ki niso slovenskega rodu in sicer na podlagi podeljenega vizuma za združitev družine. "Takšna rešitev se najbolj racionalna zdi tudi v zdajšnjem primeru repatriacije iz Venezuele," navajajo na uradu.
Vsi ne želijo v Slovenijo, pomagati jim poskušajo tudi na daljavo
Vodja konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve Andrej Šter je sicer v nedavnem intervjuju za Dnevnikov Objektiv opozoril, da se države, ki imajo v Venezueli mnogo več svojih državljanov, zadeve lotevajo na drugačen način. "Skupna zunanja služba EU in nekatere druge države so nam povedale, da se ni dobro lotevati repatriacije, vrnitve v domovino, temveč se je smiselno odločiti za evakuacijo iz težkih razmer."
Dodal je še, da gre za ljudi, ki v Venezueli spadajo v srednji oziroma višji srednji razred in gotovo ne bodo srečni, če bodo po prihodu v Slovenijo morda slišali, da jih bo država namestila v kakšno propadajoče vojaško stanovanje ali vojašnico.
Na vladnem uradu za Slovence po svetu odgovarjajo, da poskušajo rojakom s humanitarno pomočjo, ki so jo večkrat poslali preko dveh slovenskih društev, ki delujeta v Venezueli. Na področju evakuacije pa sami nimajo pristojnosti.
Ob tem opozarjajo, da "seveda nikakor ni pričakovati", da bi vse osebe slovenskega rodu, ki živijo v Venezueli, želele biti repatriirane v Slovenijo.
Hkrati se repatriirane osebe pozneje lahko vrnejo v Venezuelo, a z lastnim financiranjem in organizacijo. Status repatriirane osebe in pravice, ki izhajajo iz njega, lahko namreč pridobijo za največ 15 mesecev. Kot so pojasnili na uradu, si mora v tem času oseba urediti ustrezen status, ki ji bo za tem omogočal bivanje v Sloveniji (npr. slovensko državljanstvo ali dovoljenje za bivanje).
Prvi Slovenci so sicer prišli v Venezuelo med prvo in drugo svetovno vojno, številčnejši val pa so zabeležili po drugi svetovni vojni. Številni posamezniki, večinoma Primorci, so jim sledili do konca petdesetih let. Na podlagi različnih virov in pričevanj se ocenjuje, da je do leta 1960 v Venezuelo prispelo med 550 do 800 Slovencev, piše na spletni strani ministrstva za zunanje zadeve.
Ljubljana, 11. avgusta (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
