Knezova je do določene mere zadovoljna s svojim mandatom v Zagrebu, saj so na veleposlaništvu "dejansko naredili zelo veliko" glede na politične odnose med državama, ki so na najnižji ravni po podpisu arbitražnega sporazuma o meji med državama leta 2009.
"Niso takšni, kot bi si želela, mislim, da bi lahko bili precej boljši. Prostor za izboljšanje vedno obstaja, prvi pogoj za to je politična volja za reševanje odprtih vprašanj in pripravljenost spoštovati vladavino prava," je dejala Knezova v intervjuju v veleposlaniški rezidenci v Zagrebu. Meni, da je čas, da bi dokončno uredili katero od velikih odprtih vprašanj, kot sta meja in Ljubljanska banka, ki bremenita dvostranske odnose že 28 let.
Medsebojno zaupanje vseh akterjev je izpostavila kot prvi pogoj za reševanje odprtih vprašanj med državama. Z različnimi gospodarskimi in kulturnimi predstavitvami Slovenije na različnih koncih Hrvaške pa so poskusili poglobiti vezi med narodoma.
"Žal je situacija videti taka, da ni veliko zaupanja pri celi vrsti odprtih vprašanj, za katera je potrebna večja dinamika reševanja. Z nizko stopnjo zaupanja se je težje pogajati, dogovarjati in iskati rešitve za odprte zadeve."
Ko gre za zaplete z arbitražo, je tudi na Hrvaškem precej politikov, ki menijo, da je arbitražna razsodba dejansko ugodna za sosednjo državo, je dejala. "Gre za kompromisno rešitev in obžalujem, da se Hrvaška ni odzvala na slovenski predlog dogovora o demarkaciji kopenske meje, s katero bi olajšali življenje ljudi in v življenje spravili mejo na morju, ki je bila določena prvič," je izjavila.
Spomnila je, da je tudi Evropska komisija v svojem prvem odzivu jasno povedala, da je sodbo treba implementirati kot pravno veljavno. A samo v prvega pol leta po arbitražni sodbi so potekali pogovori med Ljubljano in Zagrebom o tem, kako priti do dogovora.
"Nimam indicev, da bi se razpravljalo o kakšnem resnem predlogu hrvaške strani, da bi arbitražno razsodbo zapakirali na način, ki bo bolj sprejemljiv za Zagreb," je odgovorila na vprašanje o pravnem okvirju, ki naj bi ga hrvaška vlada po arbitražni sodbi predstavila slovenski strani pri iskanju rešitve in dogovora o obojestransko sprejemljivi meji na kopnem in na morju.
V pričakovanju odločitve Sodišča EU glede slovenske tožbe proti Hrvaški opozarja, da bo arbitražna sodba veljavna tudi v primeru, če bi se sodišče v Luxembourgu razglasilo za pristojno ter potem v morebitni obravnavi na koncu sploh ne bi ugodilo trditvam Slovenije, da Hrvaška z zavračanjem implementacije krši evropsko zakonodajo na področjih schengna in ribištva.
"Na Hrvaškem zaznavam mnenje, da državi lahko živita z odprtimi vprašanji, ker imamo dobre odnose na drugih področjih. Ne verjamem v to, saj nerešena vprašanja obremenjujejo odnose in zavirajo sodelovanje na nekaterih področjih. Tako npr. ni pravega sodelovanja med državama v okviru EU kljub morda skupnim interesom".
Kot dodaja, so si zlasti prizadevali, da hladni politični odnosi ne bi vplivali na krepitev gospodarskih. Blagovna menjava je lani dosegla 4,2 milijarde evrov, kar je za tretjino več kot je bilo na začetku mandata Knezove leta 2016. Tudi v prvem letošnjem trimesečju je bila za 14 odstotkov višja kot v enakem obdobju lani. Redni stiki potekajo tudi na ravni ministrstev, predvsem tistih, ki so povezana z gospodarstvom, prometom in infrastrukturo.
Knezova je med svojim mandatom veliko pozornosti namenila slovenski manjšini na Hrvaškem, ki si prizadeva za večje politično sodelovanje Slovencev, ne le v saboru, pač pa tudi na lokalni ravni, na kateri se odloča o življenjskih interesih in ohranja identiteto pripadnikov manjšine.
Na novem delovnem mestu v kabinetu predsednika Pahorja bo Knezova zadolžena za mednarodne odnose, kar bo bistveno širše področje od dosedanjega.
Do prihoda novega veleposlanika bo veleposlaništvo vodila začasna odpravnica poslov Nataša Šebenik.
Zagreb, 28. julija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
