c S
Slovenski model napotitev: Po nesluteni rasti in kritikah v EU čas za premislek 26.07.2019 Slovenija je v 10 letih zabeležila nekajkratno rast napotitev delavcev v EU. Prav zaradi tega skoka in obstoječe ureditve dajatev za delodajalce, ki napotujejo, je država v EU deležna ostrih kritik o "goljufijah in izkoriščanju". Bruselj je bil že zaprošen za preiskavo slovenskega modela, vlada pa priznava, da je potreben premislek o ukrepih.

Delodajalci v Sloveniji za delavce, ki jih želijo napotiti v drugo državo EU, potrebujejo obrazec A1 (nekdanji E101), ki ga izda pristojna območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Na ZZZS so pojasnili, da so leta 2008 izdali 17.668, leta 2011 44.442, leta 2014 103.370, leta 2017 pa že 159.136 teh obrazcev. Lani je sledil upad na 127.059 potrdil. Posameznik je sicer lahko v tujino v istem letu napoten večkrat, torej je zanj izdanih več potrdil.

V času napotitve delodajalci pri nas za delavce ne plačujejo prispevkov od dejanske plače, temveč od primerljive plače, kot če bi delo opravljali v Sloveniji. Napoteni delavci praviloma prejemajo tudi dodatke, kot sta dodatek za ločeno življenje in dodatek zaradi višjih stroškov v tujini, zato so njihovi dohodki višji, kot bi bili za enako delo v Sloveniji.

Prav občutna rast napotitev ter olajšave delodajalcem pri socialnih prispevkih pa gredo močno v nos interesnim združenjem v EU.

V Evropski zvezi gradbenih in lesnih delavcev so Evropsko komisijo pred poletjem opozorili, da je Slovenija po številu napotitev postala tretja največja sila v vsej EU. Kot so izračunali, naša država v EU napoti skoraj 100.000 gradbenih delavcev, čeprav ima v tej dejavnosti le 55.000 domačih delavcev. Večina jih preko Slovenije pride iz Zahodnega Balkana, se zavedajo.

Predsednik zveze Dietmar Schäfers je ocenil, da se veliko večino teh delavcev sistematično izkorišča. "Slovenija je zgradila zaslužkarski poslovni model, ki temelji na socialnih goljufijah in izkoriščanju delavcev. To je popolnoma nesprejemljivo, zato je treba to prakso nemudoma ustaviti," je bil oster.

V Bruselj so se že pritožila tudi avstrijska interesna združenja, Avstrija pa bo, preden naredi enak korak, skušala s Slovenijo vzpostaviti dialog.

Strožji pogoji za A1

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so v odzivu na očitek o skoku števila napotitev in izkoriščanju delavcev za STA spomnili, da je bil lani uveljavljen zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki predpisuje strožje pogoje za izdajo potrdil A1.

Po tem zakonu je potrdilo izdano le delodajalcu, ki ni kršil določb v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom in zaposlovanjem na črno ter redno izplačuje plače in prispevke za socialna zavarovanja. Poleg tega mora imeti v celoti poravnane vse davčne obveznosti. Delodajalec mora za pridobitev obrazca dejavnost opravljati tudi v Sloveniji.

S tem naj bi se preprečilo čezmejno izvajanje storitev in napotitev delavcev na delo t.i. slamnatim podjetjem in delodajalcem, predvsem v gradbeništvu in industriji, ki so prej kršili pravila. V preteklosti so se namreč napoteni delavci v Slovenijo pogosto vračali opeharjeni: brez plač, socialnih prispevkov in možnosti za dopust ter v hudi stiski.

Z zakonom je po novem predpisana tudi subsidiarna odgovornost v primeru, da tuji delodajalec, ki je podizvajalec ali agencija, svojim napotenim delavcem ne zagotovi plače. Poleg tega je bilo uvedeno sodelovanje med državami EU na področju vročanja odločb in izterjave kazni, ki jih zaradi kršitev predpisov naložijo pristojni organi države EU, v kateri se storitev izvaja.

Kot so za STA povedali na Inšpektoratu RS za delo, so lani ugotovili 20 kršitev tega zakona.

ZZZS, ki je še vedno edini pristojni organ za preklic obrazcev A1, pa je lani ugotovil 17.469 nepravilnosti; prek 6400 jih je bilo davčne narave, prek 6300 pa povezanih s pogodbami o zaposlitvi in z naročnikom.

Zavod sicer še vedno prejema zahteve tujih organov za preverjanje izpolnjevanja pogojev delodajalcev in delavcev za napotitev, pa tudi za umik dovoljenj za napotitev. Letos jih je do junija na njihov naslov prispelo okoli 10. Pripad obvladujejo, a priznavajo, da so zahteve kompleksne in težko rešljive.

Vodja Delavske svetovalnice Goran Lukič je dejal, da so bili določeni premiki z zakonom narejeni, dvomi pa ga obhajajo glede nadzora.

Premislek o spremembi dajatev

Na ministrstvu so se za STA odzvali tudi na očitek glede olajšav za delodajalce. Kot so navedli, ureditev izhaja iz leta 1970. Zavedajo se, da sta se v zadnjih letih spremenila način in trajanje dela v tujini in da je potreben premislek o obstoječi ureditvi. Do tega naj bi prišlo v okviru konec lanskega leta imenovane vladne delovne skupine, ki preučuje zavarovalne podlage, zavarovalne osnove, višino prispevnih stopenj in posebnosti v zvezi z oprostitvami plačila prispevkov. V končni fazi naj bi pripravila predlog sistemskih sprememb poenotenja zavarovalnih podlag in osnov.

Slovenska delodajalska združenja medtem zavračajo kritike, da Slovenija delovno silo v EU izvaža dampinško. "Ob naših obremenitvah stroška dela nikakor ne moremo govoriti o dampingu," so za STA poudarili v Združenju delodajalcev Slovenije. V Gospodarski zbornici Slovenije pa so za STA menili, da je pomembno predvsem to, da tujci, ki v Sloveniji dobijo dovoljenje za delo in na koncu delajo drugod v EU, v Slovenji plačujejo socialne prispevke in dohodnino.

Ljubljana, 26. julija (STA)