c S
Preddopustniško brbotanje v koaliciji napoveduje negotovo politično jesen 22.07.2019 Koalicijski partnerji ne prav složni odhajajo na oddih, ki ga, kot priznajo, komaj čakajo; tik pred dopustom so si namreč odprli več front. Na vladi je bilo napeto zaradi "komisarske sage", zavrnitev novele zakona o financiranju šolstva v DZ pa po oceni nekaterih partnerjev kaže, da v DZ nimajo 46 glasov. Razmerja tako nakazujejo negotovo politično jesen.

Minuli teden je pestro politično jesen napovedovala zlasti Levica, ki pogojuje podporo proračunu za prihodnji dve leti z uresničitvijo projektov, h katerim so se zavezali v sporazumu o sodelovanju z vlado za letos. Od 13 zavez je neuresničenih 12, zato je težko pričakovati, da jih bodo lahko uresničili do sprejemanja proračuna, ki naj bi v DZ priromal oktobra.

V zadnjih dneh pa na negotovost pri sprejemanju najpomembnejših oz. za prihodnje delovanje vlade ključnih dokumentov pokazale tudi znotrajkoalicijske napetosti. Kako trdna je koalicija, bi lahko pokazalo že morebitno glasovanje o zaupnici premierju Marjanu Šarcu. Ta namreč razmišlja o možnosti, da bi zaupnico v DZ vezal na proračunske dokumente. V primeru veta državnega sveta na zakon o izvrševanju proračuna želijo sicer za sprejem teh dokumentov zagotoviti najmanj 46 glasov, ki pa jih koalicija sama nima.

Če Levica, ki vladi sicer očita nagibanje v desno, proračuna ne bi podprla, nekateri špekulirajo o možnosti iskanja glasov pri NSi ali SNS. Slednja je podprla že rebalans proračuna za letos. A je glede tega prezgodaj ugibati, saj proračunskih dokumentov, pri katerih bodo apetiti verjetno večji od zmožnosti, še ni na parlamentarnih mizah.

Financiranje šol razgalilo ranljivost koalicije

So pa nekateri koalicijski partnerji ob četrtkovem vnovičnem glasovanju o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je zahteval državni svet, namignili na neko drugo večino v DZ. Koalicijska SMC namreč novele ni podprla, posledično pa zakon ni bil sprejet. Tako je tudi vodja poslancev SD Matjaž Han ugotavljal, da ta leva koalicija nima 46 glasov. "Zdaj vidimo, da je SMC bolj naklonjen zgodbi, ki jo verjetno zagovarja desnica," je dejal.

Tudi predsednik NSi Matej Tonin se je strinjal, da se lahko za sprejem tega zakona oblikuje drugačna koalicija. "V parlamentu so vsaj štiri stranke, ki bi podprle ustavnoskladno rešitev," je ocenil. Stranke si namreč niso bile enotne, ali omenjena novela, ki jo je pripravilo ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom ministra Jerneja Pikala (SD), uresničuje ustavno odločbo.

Zgodba z novelo se bo jeseni nadaljevala, saj med drugim v SAB napovedujejo zahtevo za posvetovalni referendum na to temo, ki bi ga podprli s podpisi državljanov. Čeprav DZ na izid referenduma ni vezan, v SAB ocenjujejo, da bi lahko državljani strankam začrtali pot, po kateri naj rešijo to vprašanje.

Po zavrnitvi novele so se pojavili tudi pozivi k odstopu Pikala in vprašanje, ali bo ukrepal premier, a v opoziciji za zdaj niso napovedali drugih korakov za odstavitev ministra. V poslanski skupini največje vladne stranke pa so na vprašanje, ali Pikalo uživa njihovo zaupanje, odgovorili, da bodo o tem še opravili pogovor tako v poslanski skupini kot v koaliciji, ter se na podlagi tega nadaljnje odločali.

Tudi v komisarski sagi neenotni, Šarca opomnili na spoštovanje partnerjev

SD je ostala razočarana tudi v komisarski zgodbi. Njena favoritka je bila evropska poslanka Tanja Fajon, a je premier Šarec za to mesto predlagal veleposlanika pri EU Janeza Lenarčiča. Štiri koalicijske partnerice so mu očitale enostransko odločitev, saj se z njimi ni pogovoril, spomnile pa so ga tudi na potrebno spoštovanje koalicijskih partnerjev. Po dopoldanskih sestankovanjih in ostrih sporočilih pa je vlada nazadnje - nekateri s stisnjenimi zobmi - s 13 glasovi za in tremi glasovi ministrov iz SD proti Lenarčiča potrdila za komisarskega kandidata.

Čeprav so že parlamentarne počitnice in v DZ ni več dogodkov, se bo Lenarčič pred parlamentarnim odborom za zadeve EU predstavil prihodnji četrtek in zanimivo bo tudi to, kako se bodo stranke o njem izrekle, čeprav mnenje odbora za vlado ni zavezujoče.

Tudi iz opozicijskih strank je bilo slišati različna mnenja o Lenarčiču. Prvak SDS Janez Janša je na Twitterju odločitev premierja označil za dvojni strel v koleno. Lenarčič je po Janševi oceni sposoben tehnokrat z izkušnjami, ki bi jih Šarec potreboval doma ob vodenju EU, medtem ko je v uniji brez teže. Predsednik NSi Matej Tonin pa je menil, da je Lenarčič v danih okoliščinah dobra izbira in mu težko očitajo pomanjkljivo strokovno usposobljenost.

Vsa ta razmerja in stališča nakazujejo na zanimivo politično jesen, ko je pričakovati odločanja še o nekaterih drugih odmevnejših zadevah, med drugim o strategiji nacionalne varnosti Slovenije ter predlogu zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Preizkušnja bodo gotovo tudi projekti v zdravstvu, še zlasti, če bo minister Aleš Šabeder skušal uresničiti napoved, da bo za skrajševanje čakalnih dob treba izkoristiti vse vire na trgu. Pri takšnih projektih ima - glede na znana stališča strank - verjetno več podpore na politični desnici kot levici.

Je pa Levica za jesen napovedala predlog zakona za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar bo verjetno prav tako velik zalogaj za njeno razmerje s koalicijo. Vlado je namreč v petek spomnila, da je to eden od dogovorov v sporazumu o njunem sodelovanju.

Ljubljana, 20. julija (STA)