Arbitražno sodišče je 29. junija 2017 objavilo razsodbo o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško. Odločilo je, da meja med državama po kopnem večinoma poteka po mejah katastrskih občin. Slovenija je dobila sporno območje pri Hotizi, Hrvaška pa levi breg Dragonje.
Na morju je sodišče veliko večino Piranskega zaliva prisodilo Sloveniji. Določilo je tudi 2,5 navtične milje široko območje stika Slovenije z odprtim morjem, t. i. junction, ki sicer de iure ostaja hrvaško teritorialno morje, a tam Hrvaška ne sme ovirati plovbe plovilom, ki iz mednarodnega plujejo v slovensko morje ali obratno, pa tudi sicer ne sme izvajati dejanj, ki bi lahko ovirala to povezavo slovenskega morja z mednarodnimi vodami.
Slovenija je ob izteku šestmesečnega roka za uveljavitev razsodbe 29. decembra 2017 Hrvaški predlagala ustanovitev skupnih organov za izvršitev arbitražne razsodbe, s katerimi bi lahko izvedli demarkacijo meje. Novembra 2018 je po diplomatski poti svoj predlog ponovila, vendar se Hrvaška nanj doslej ni odzvala.
V Zagrebu že vse od razglasitve ponavljajo, da arbitraža zanje ne velja, saj so izstopili iz procesa zaradi "kontaminacije postopka" z nedovoljenimi pogovori med slovensko agentko in arbitrom, pa čeprav je sodišče že v vmesni sodbi leta 2016 presodilo, da to ni bila tako velika kršitev, da sodišče ne bi moglo končati svojega dela.
Slovenija je zaradi hrvaškega neizpolnjevanja obveznosti 13. julija lani na Sodišču EU vložila tožbo zoper Hrvaško po 259. členu pogodbe o EU. Hrvaška trdi, da sodišče ni pristojno za zadevo, saj mejni spor še ni rešen.
Ustna razprava na sodišču je razpisana za 8. julij, ko bo zasedal veliki senat. Ker se kmalu zatem začnejo sodne počitnice, je po navedbah slovenskih virov odločitev o tem, ali se bo sodišče spoznalo za pristojno, pričakovati septembra oziroma še kasneje, možno je tudi, da bo sodišče odločitev o pristojnosti združilo z obravnavo vsebine zadeve.
Na uradu slovenske vlade za komuniciranje (Ukom) ob tem poudarjajo, da potek in izid postopka pred Sodiščem EU ne vplivata na pravno naravo arbitražne razsodbe, ki v skladu z mednarodnim pravom velja.
Kot so zapisali, slovenski organi izvajajo svoje pristojnosti do meje, kot jo je določilo arbitražno sodišče, Hrvaška pa nadaljuje s kršitvami v slovenskih vodah, kot so izrekanje kazni slovenskim ribičem, patruljiranje hrvaške policije in spremljanje ribolova hrvaških ribičev.
Do konca leta 2018 so slovenski organi obravnavali 781 primerov kršitev hrvaških ribičev, letos pa 399. Ribiška inšpekcija je doslej izdala 175 glob. Tri zadeve so pravnomočne, za vse ostale izrečene globe je podana zahteva za sodno varstvo na pristojno sodišče. Doslej je bilo hrvaškim ribičem vročenih 19 sodb. Skupna vrednost izrečenih glob je 148.680 evrov.
Sicer je po podatkih Ukoma od uveljavitve razsodbe do 31. decembra 2018 v slovensko morje vplulo 2470 plovil, od tega 1130 plovil hrvaških varnostnih organov, medtem ko so letos obravnavali 502 dogodka, v katerih je bilo udeleženih 808 hrvaških plovil, od tega 393 plovil hrvaških varnostnih organov. Do 30. maja letos je bilo za prekrške izdanih 298 plačilnih nalogov.
Arbitražna razsodba sicer najbolj neposredno zadeva prebivalce ob meji. Da bi jim zadeve olajšali, je bil sprejet poseben zakon, v katerem je vlada opredelila posebna proračunska sredstva za zagotavljanje pravic slovenskih državljanov na tem območju.
Po podatkih Ukoma je ministrstvo za javno upravo do 31. decembra 2018 prejelo 38 vlog za finančno pomoč pri izbiri prebivališča, izdanih je bilo 36 odločb, od tega je bilo 19 v celoti ugodeno, sedmim pa delno. Izplačila so že bila izvršena na podlagi 26 odločb, njihov skupni znesek v letu 2018 je znašal 1,9 milijona evrov.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je na območju upravne enote Lendava prejel 32 vlog za zemljišča v skupni površini nekaj več kot 100 hektarjev. Stroški zagotovitve zemljišč upravičencem so bili ocenjeni na 200.000 evrov. Za namen preselitve kmetije je bila obravnavana vloga občine Metlika, ki je bila pozitivno rešena in država je občini odobrila vračilo sredstev v višini skoraj 14.000 evrov.
Novembra lani so bila 81 upravičencem izplačana nadomestila zaradi izjemnih okoliščin v skupnem znesku nekaj več kot 237.000 evrov.
Do nadomestil zaradi izpada dohodka ali materialne škode na opremi so upravičeni tudi ribiči. Prvi del nadomestil je bil izplačan septembra lani v vrednosti nekaj več kot 88.500 evrov, drugi del v vrednosti 95.000 evrov pa decembra lani. Naslednje izplačilo lahko ribiči pričakujejo avgusta, zadnje pa v začetku prihodnjega leta.
Na podlagi posebne uredbe se slovenskim ribičem krijejo stroški pravne pomoči, varščin, glob in denarnih kazni v postopkih pred hrvaškimi organi zaradi opravljanja njihove dejavnosti v skladu z arbitražno razsodbo. Postopkov je že najmanj 494, Slovenija je za odvetniške stroške doslej plačala 93.000 evrov.
Čeprav bosta od arbitražne razsodbe minili že dve leti, od arbitražne afere, ki je bila povod za hrvaški izstop iz postopka, pa bodo julija minila štiri leta, zadeva še vedno odmeva. Aprila letos so v javnost prišli dokazi, da so prisluškovanje izvedli hrvaški obveščevalci, komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pa je začela opravljati pogovore s pristojnimi. Prav danes bo pred komisijo, ki zaseda za zaprtimi vrati, takratni zunanji minister Karl Erjavec.
Ljubljana, 29. junija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
