Imamoglu je kandidata konservativne islamske stranke AKP, nekdanjega premierja in zvestega sodelavca predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, Binalija Yildirima premagal za samo 13.729 glasov.
Za AKP je zmaga opozicijskega kandidata pomenila velik poraz, saj je mesto vodila od leta 1994. Presenetila je tudi opazovalce, saj je bila kampanja vse drugo kot enakopravna. Imamoglu se je zanesel predvsem na družbene medije in dober glas med ljudmi, 63-letni Yildirim pa je prevladoval v medijih in to večinoma po nalogu oblasti, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Odločitev v oblasti o razveljavitvi volitev in razpisu novih je sprožila mirne proteste v 16-milijonski metropoli, naletela pa je tudi na obsodbe zaveznic Turčije, ki so izražale zaskrbljenost nad stanjem demokracije in vladavine prava v državi.
Imamoglu, 49-letni malo znan bivši župan enega od istanbulskih okrajev je tako nenadoma postal politična sila, na katero je treba računati. Ne glede na to, kakšen bo izid nedeljskih volitev, je po ocenah opazovalcev vzhajajoča zvezda turške politike in bi na predsedniških volitvah leta 2023 lahko bil tekmec Erdogana.
Glede svoje politične prihodnosti je sicer zadržan. "Čas bo pokazal," je odgovoril na vprašanje francoske tiskovne agencije AFP, ali bo sledil Erdoganovi poti od župana Istanbula do predsednika države.
Študiral je poslovno upravljanje na univerzi v Istanbulu, kjer je tudi magistriral iz menedžmenta. Preden je pred desetletjem stopil v politiko, je delal v družinskem gradbenem podjetju.
Kot izpostavlja AFP, je v nasprotju s pogosto zlobnimi osebnimi napadi v polarizirani turški politiki njegova prednost vztrajna pozitivna retorika, pa tudi sproščenost z ljudmi. Zelo je prisoten tudi na družbenih omrežjih. Po razveljavitvi volitev se je število njegovih sledilcev s 350.000 povečalo na več kot 2,5 milijona.
Yildirim medtem Erdoganu zvesto sledi še iz časov, ko je bil ta župan Istanbula. Bil je minister za promet v njegovi vladi, od leta 2016 pa premier. "Vedno je izpolnjeval svojo vlogo zvestega služabnika in človeka misije," je dejal Emre Erdogan, profesor Univerze Bilgi v Istanbulu. Kot premier je tako izpeljal spremembo ustave, s katero so odpravili položaj premierja. Podporo predlogu je utemeljil s tem, da ladja potrebuje samo enega kapitana, sicer potone.
Med kampanjo pred lokalnimi volitvami 31. marca je predsednik Erdogan izpostavljal pomen volitev, češ da je v igri preživetje Turčije. Pred ponovljenimi volitvami pa skuša zmanjšati njihov pomen, češ da AKP nadzira 25 od skupno 39 okrajev Istanbula in da bo na volitvah prišlo le do "spremembe v izložbi".
Potem ko je marca sodeloval tudi na osmih zborovanjih dnevno, se je tokrat umaknil. Analitiki menijo, da zato, da bi v primeru poraza Yildirim nosil vse posledice oziroma zato, da se volitve ne bi spremenile v referendum o njem.
Imamoglu je v kampanji vztrajal pri optimizmu. Tudi po tem, ko so volilne oblasti 18 dni po razglasitvi njegove zmage v aprilu izide razveljavile, je miril svoje podpornike, da bo "vse še v redu". Ta trditev je postala nov slogan kampanje njegove CHP.
Poraz v Istanbulu 31. marca je bil za Erdogana, ki je odraščal v delavskem naselju mesta in tu začel politično kariero, ko je leta 1994 postal župan, brez primere. Še posebej, ker je AKP na volitvah po 25 letih izgubila tudi prestolnico Ankara. Večkrat je dejal, da kdor zmaga v Istanbulu, zmaga v Turčiji.
Francoski raziskovalec Jean Marcou meni, da bi bil tokrat poraz za Erdogana še bolj ponižujoč. Zmaga pa bi bila Pirova, saj so motivi razveljavitve marčevskih volitev tako sumljivi in sporni, da se je AKP pokazala kot slab poraženec. Stranka je namreč najprej zahtevala ponovno štetje glasov, po katerem so volilne oblasti 17. aprila razglasile Imamogluja za novega župana. Nato je zahtevala ponovitev volitev zaradi množičnih kršitev in prevar.
Mehmet Gunal Olcer, vodja javnomnenjske družbe Polimetre, pričakuje, da bo Imamoglu zmagal z razliko 500.000 do milijona glasov. Kot dejaven musliman namreč pritegne volivce onkraj socialnodemokratske in laične volilne baze svoje stranke, podpira pa ga tudi nacionalistična stranka Iyi in leva prokurdska stranka HDP. Potem ko so kurdski volivci, ki predstavljajo 15 odstotkov prebivalcev mesta, marca bojkotirali volitve, bi tokrat z glasovanjem za Imamogluja lahko pomembno vplivali na izid.
Erdoganova stranka AKP je doslej slavila na vseh volitvah v Turčiji, odkar je pred 17 leti prevzela oblast. V večjem delu države je zmagala tudi marca, a so jo volivci s porazom v Ankari in Istanbulu po ocenah poznavalcev kaznovali zaradi valutne krize, ki je lani prizadela mnoga gospodinjstva in gospodarstvo pahnila v recesijo.
V nedeljo se bo sicer za glasove okoli 10 milijonov volivcev potegovalo še 19 kandidatov, a tekma bo dejansko potekala samo med Imamoglujem in Yildirimom.
Nekateri analitiki opozarjajo, da bodo volitve pomemben preizkus turške demokracije. Izide je pričakovati v ponedeljek.
Istanbul, 21. junija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.