Tako 33. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma vestno opravljati vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Delodajalce pa lahko z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela, ko gre za začasno povečan obseg dela na drugem delovnem mestu oziroma vrsti dela pri delodajalcu, ali ko gre za začasno zmanjšan obseg dela v okviru vrste dela, ki ga opravlja, in v primerih nadomeščanja začasno odsotnega delavca.
Delavec mora upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ter spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu, s temeljnim namenom zavarovati svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.
Pri izvajanju dela mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja, kot tudi o vsaki grozeči nevarnosti za življenje, zdravje ali nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu.
Delavec se je dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. V skladu s 38. členom ZDR-1, ki neposredno napotuje na uporabo določb ZPosS, delavec tudi ne sme izkoriščati za svojo osebno uporabo ali izdati tretjemu delodajalčevih poslovnih skrivnosti, ki jih kot take določi delodajalec, in ki so bile delavcu zaupane ali s katerimi je bil seznanjen na drug način. Pri tem je delavec odgovoren za kršitev, če je vedel ali bi moral vedeti za tak značaj informacij.
V skladu z 2. členom ZPosS je poslovna skrivnost nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
Pri tem ZPosS napotuje imetnike poslovne skrivnosti, da informacije, za katero menijo, da je poslovna skrivnost določijo v pisni obliki in o tem seznanijo vse osebe, ki prihajajo v stik ali se z njo seznanijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Pri tem se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
V skladu s 5. členom ZPosS se šteje za protipravno pridobitev poslovne skrivnosti, če:
Prav tako se za protipravno pridobitev šteje tudi proizvodnja, ponujanje ali dajanje na trg blaga, ki je predmet kršitve, ali njegovo uvažanje, izvažanje ali skladiščenje v te namene, kadar je oseba, ki opravlja katero od teh dejavnosti, vedela ali bi v danih okoliščinah morala vedeti, da je bila poslovna skrivnost uporabljena protipravno.
O protipravni pridobitvi poslovne skrivnosti pa govorimo, če pridobitelj:
Niti ZDR-1, niti ZPosS ne določata kazenskih določb oz. plačila globe za kršenje zakonskih določb s strani delavca, pač pa 10. člen ZPosS določa odškodninsko odgovornost, ki jo lahko uveljavlja imetnik poslovne skrivnosti v skladu z Obligacijskim zakonikom (OZ). Tako ima v skladu s 168. členom OZ oškodovanec pravico do povrnitve navadne škode kot tudi do povrnitve izgubljenega dobička, pač v odvisnosti od vsakokratne sodne odločbe. To pa daje varovanju poslovne skrivnosti še dodaten pomen.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
