c S
Koliko vpletanja politike prenese imenovanje sodnikov? 12.06.2019 Ministrica Andreja Katič je resno zagrizla v problematiko imenovanja sodnikov. Na pravosodnem ministrstvu namreč snujejo prenos imenovanja sodnikov od državnega zbora k predsedniku republike. Kritiki obstoječega sistema, v katerem sodnike na predlog sodnega sveta imenuje državni zbor, so namreč prepričani, da gre za nekakšno "jugo usedlino", za ostanke socialističnega sistema, ki je sporna z vidika delitve oblasti in ki naj bi bila edinstvena v Evropi.

Na novo obujeni predlog pravi, da naj bi sodnike imenoval predsednik republike, njemu pa naj bi jih predlagal sodni svet. Osvežujoče deluje predlog ministrstva, po katerem naj bi bili sodniki pred imenovanjem v trajni mandat podvrženi preizkusnemu obdobju (mandatu), v katerem bi morali dokazati, da so sploh sposobni opravljati sodniško funkcijo.

Marsikdo se zavzema tudi za spremembo sestave sodnega sveta, saj naj bi bil ta zaradi sodniške večine v njem pristranski in zato premalo objektiven. Tudi ostali člani sodnega sveta prihajajo iz pravne stroke (odvetniki, profesorji prava in drugi pravniki), kar pomeni, da se - upoštevajoč klientelistično in "pobrateno" naravo Slovenije - v njem marsikdaj nominira tiste kandidate za sodnike, ki so najbolj "pri koritu" in niso nujno obenem tudi objektivno najprimernejši kandidati za opravljanje funkcije (podobno se lahko dogaja tudi pri Ustavnem sodišču).

Kot trenutno kaže, do spremembe sistema imenovanja sodnikov še ne bo prišlo prav kmalu, saj bi bilo treba spremeniti ustavo, za kar je treba doseči dvotretjinsko večino v Državnem zboru (DZ), to pa je v aktualni politični razdrobljenosti v parlamentu že skoraj "misija nemogoče". Dobro pa je, da se je o spremembah vsaj začelo govoriti.

Je slovenski sistem imenovanja sodnikov res tako edinstven?

Nekateri kritiki vloge DZ pri imenovanju sodnikov vztrajno kritizirajo obstoječi sistem kot ostalino iz Jugoslavije in ob tem dodajajo, da naj bi bil tak sistem edinstven v Evropi. A to ne drži povsem. V številnih evropskih državah, ki se ponašajo z visoko stopnjo pravne kulture, namreč v procesu imenovanja sodnikov na tak ali drugačen način sodeluje tudi parlament.

V skladu z nemško ustavo, denimo, sodniške kandidate imenuje zvezni pravosodni minister in 32-članska komisija, v kateri polovico članov izbere parlament, drugo polovico pa deželni pravosodni ministri.

V Španiji sodnike imenuje sodni svet, ki ga vodi predsednik španskega vrhovnega sodišča, medtem ko so vse ostale člane sodnega sveta izbere parlament.

V obeh državah je torej očitno, da je v imenovanje sodnikov krepko (čeprav le posredno) vpeta politika, zato navedba nekaterih "strokovnjakov", da imamo v Sloveniji edinstven sistem politično nominiranih sodnikov, enostavno ne drži.

Kar pa seveda še ne pomeni, da je prav, da se v imenovanje sodnikov (pretirano) vpleta politika.

Je v imenovanju sodnikov preveč politike?

Predstavljajmo si idealni svet: V njem bi sodnike imenoval "zbor modrecev", ki bi ga sestavljali visoko etični, nadpovprečno inteligentni, vrhunsko razgledani, zelo izkušeni in primerno premožni posamezniki. Vse te njihove lastnosti skupaj bi namreč lahko predstavljale jamstvo za to, da bodo imenovali tiste sodnike, za katere bodo presodili, da združujejo idealno kombinacijo pravnega znanja, etične pokončnosti in univerzalne razgledanosti. Da so jim na nek način podobni. Saj veste, kako gre tisti rek: "A fisherman always sees another fisherman from afar." (Ribič vselej opazi drugega ribiča že od daleč.)

A tudi v takem "sanjskem" svetu ne bi mogli povsem brez politike. Celo zgoraj omenjeni hipotetični modreci, ki bi bili zaradi bogatega znanja in izkušenj ter zaradi visokih etičnih meril in dobrega materialnega položaja nepodkupljivi in neodvisni od zunanjih vplivov, bi verjetno imeli svoje lastno politično prepričanje, svoje politične preference. In četudi to politično prepričanje vsaj formalno ne bi igralo vloge pri njihovi odločitvi, koga imenovati za sodnika, bi se to v njihovih imenovanjih odražalo - če ne drugače - vsaj podzavestno.

Kaj nam to pove? Če se z ustavo in zakoni še tako trudimo, da bi proces imenovanja sodnikov potekal kar se le da stran od politike, nam to v praksi nikoli ne bo povsem uspelo. Tudi če bi o imenovanju sodnikov odločali drugi organi oblasti ali pa celo le strokovnjaki, bi bilo v vsakem izmed odločevalcev še vedno preveč homo politicusa, da bi lahko upali na povsem apolitična imenovanja.

Prizadevanja pravosodne ministrice v zvezi s spremembo imenovanja sodnikov s strani državnega zbora na predsednika republike zato sama po sebi ne bodo prinesla kake revolucionarne depolitizacije sodstva.

Tudi če bi v državnem zboru uspeli doseči dvotretjinsko večino za spremembo ustave in bi v prihodnje sodnike imenoval predsednik republike, bi s tem dosegli le prenos pooblastil od enega k drugemu političnemu organu ...

Nadaljevanje članka >> mag. Boštjan J. Turk: Koliko vpletanja politike prenese imenovanje sodnikov?, ali na portalu Pravna praksa, 2019, št. 21-22