c S
Kateri zakon prepoveduje uporabo alkohola na delovnem mestu? 07.06.2019 Zloraba alkohola bistveno zmanjša delovno storilnost, povzroča pogostejšo odsotnost z dela ter konflikte s sodelavci in nadrejenimi. Zakonodaja sicer predpisuje popolno treznost na delovnem mestu, ki jo zlasti na izpostavljenih delovnih mestih delodajalci redno preverjajo. Delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc, mora delodajalec odstraniti z dela oz. iz delovnega procesa. V nasprotnem primeru tvega globo v višini med 2000 in 40.000 evrov. Za opitega delavca pa je predpisana globa med 100 in 1000 evrov.

Zloraba alkohola ni združljiva z varnim opravljanje katerega koli dela

Zloraba alkohola "nikakor ni združljiva z varnim in učinkovitim opravljanjem katerega koli dela", je poudarila izredna profesorica na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Alenka Franko, sicer zaposlena na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa na UKC Ljubljana.

Kot je poudarila, obstajajo določeni poklici, kjer je uporaba oz. zloraba alkohola še posebej problematična. Takšna delovna mesta med drugim opravljajo vozniki motornih vozil, zdravstveni delavci, kot so zdravniki in medicinske sestre, in tisti delavci, ki rokujejo z orožjem, kot so policisti, vojaki in varnostniki.

Izjemno nevarna je tudi zloraba alkohola v nuklearni elektrarni ali pri delu v območju ionizirajočega sevanja, delu na višini in pod zemljo ter na delovnih mestih, kjer obstaja večja nevarnost mehanskih poškodb, poškodb z električnim tokom ali izpostavljenosti kemičnim snovem. Enako velja tudi za delovna mesta, ki zahtevajo pozornost in koncentracijo. "Pozornost in koncentracija pa sta v večji ali manjši meri pomembni praktično na vseh delovnih mestih," je poudarila.

Eden od načinov, na katerega delodajalci preverjajo morebitno akutno izpostavljenost alkoholu, je po njenih besedah gotovo tudi opravljanje alkotestov. Če gre za dolgotrajno oz. kronično zlorabo alkohola, zdravniki to ugotavljajo z drugimi mehanizmi, zlasti z jetrnimi testi, med katerimi je posebej pomemben specifičen CDT-test. Ko gre za odvisnost, pa sodelujejo tudi s specialisti adiktologi oz. psihiatri in psihologi, je dodala.

Več kot 100 delodajalcev lani brez internega akta o ugotavljanju morebitne opitosti zaposlenih

V Sloveniji treznost na delovnih mestih predpisuje Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Ta določa, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc (51. člen ZVZD-1). Prav tako na določenih delovnih mestih ne sme delati pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na njegove psihofizične sposobnosti.

Delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc, mora delodajalec odstraniti z dela oz. iz delovnega procesa. V nasprotnem primeru tvega globo v višini med 2000 in 40.000 evrov (76. člen ZVZD-1). Za opitega delavca pa je predpisana globa med 100 in 1000 evrov (77. člen ZVZD-1).

Iz letnega poročila inšpektorata za delo je razvidno, da so inšpektorji v letu 2018 v sedmih primerih ugotovili, da so delavci delo opravljali pod vplivom alkohola, v enem primeru pa je bil delavec pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na njegove psihofizične sposobnosti.

Zakon pa tudi predpisuje, da delodajalec stanje zaposlenih ugotavlja na način, ki je določen v internem aktu podjetja. Prav odsotnost takšnega internega akta je v lanskem letu najbolj zaposlovala delovne inšpektorje. Kot je pojasnil glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić, so v 117 primerih ugotovili, da delodajalci takšnega akta niso sprejeli. Največ takšnih primerov, po 13, so glede na izsledke poročila za leto 2018 inšpektorji zabeležili v dejavnosti strežbe hrane in pijač ter v dejavnosti trgovine na drobno, razen z motornimi vozili.

Vozniki, zdravniki, vojaki in delavci v jedrski elektrarni obvezno vedno trezni

Imajo pa takšne akte zelo razdelane v službah, ki jih je Frankova v tem pogledu označila za izpostavljene. V podjetju Ljubljanski potniški promet tako velja poseben pravilnik o prepovedi dela pod vplivom alkohola, drog ter drugih prepovedanih substanc in zdravil. Morebitno prisotnost teh substanc ugotavljajo in dokazujejo, če pri katerem od delavcev na to posumijo, prav tako lahko opravijo tudi občasen preventivni test, so pojasnili za STA.

Šteje se, da je delavec pod vplivom alkohola, če ima več kot 0,00 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. V zadnjih treh letih so opravili 415 takšnih testov, kršitev med vozniki pa niso ugotovili, so dodali.

Ničelno toleranco do alkoholiziranosti na delovnem mestu imajo prav tako v prevozniškem podjetju Nomago. Kot so pojasnili, morajo njihovi vozniki prav tako biti popolnoma trezni, torej 0,00 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. "Sankcija v primeru ugotovljenih kršitev je lahko redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi," so zapisali.

Letno v Nomagu izvedejo med 100 in 150 naključnih testov pri voznem osebju in ostalih zaposlenih. Kontrolorji se sami oziroma glede na usmeritve nadrejenih v poslovnih enotah odločijo, kdaj, kje in kako bodo izvedli preverjanje, ki pa je naključno.

Tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana zahtevajo popolno treznost (0,0) in neprisotnost psihoaktivnih substanc za vse zaposlene na vseh delovnih mestih. Kot je navedel vodja službe za korporativno varnost Matjaž Tavčar, to področje poleg delovnopravne zakonodaje ureja pravilnik o ugotavljanju alkoholiziranosti in prisotnosti drugih psihoaktivnih substanc pri delavcih. Testiranje izvajajo nadzorniki omenjene službe.

Sistem preventive, nadzora in kontrole imajo vzpostavljen tudi v Nuklearni elektrarni Krško. Kot so pojasnili, "v zadnjem obdobju ni bilo primerov za obravnavo".

Za spremembo mentalitete o alkoholu potreben celosten pristop

Zakonodaja je na področju uporabe alkohola na delovnem mestu torej jasna, vendar pa je odnos do alkohola v družbi nasploh še vedno preveč toleranten, je še ocenila Frankova. Spremeniti bi se morala mentaliteta oz. gledanje ljudi na to problematiko. Zato je po njenih besedah potrebno sodelovanje celotne družbe, potrebni so programi promocije zdravja in interdisciplinarni pristop, pri katerem zdravniki sodelujejo med seboj in s strokovnjaki s področja psihologije in družboslovja. "Potrebna je celovita akcija. To je dolgotrajen proces, s katerim pa je treba čim prej začeti in pri katerem moramo biti složni," je še poudarila.

Ljubljana, 06. junija (STA)