Potem ko je kriza močno zdesetkala vrste tujih delavcev v Sloveniji, njihovo število zdaj znova raste. Leta 2008 je bilo vseh izdanih delovnih dovoljenj za tujce iz tretjih držav 90.518, leta 2015 pa skupaj s soglasji za enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki je v veljavi od istega leta, le še 15.991, je razvidno iz podatkov, ki jih je posredoval Zavod RS za zaposlovanje. Lani je bilo medtem izdanih 38.938 obeh dovoljenj.
Kot so opozorili na zavodu, soglasje k enotnemu dovoljenju ne pomeni, da je vedno izdano tudi delovno dovoljenje.
Največ tujcev sicer ves čas prihaja z območja bivše Jugoslavije.
Za zaščito tujcev številne zakonske spremembe
V Sloveniji so v preteklosti odmevale žalostne zgodbe o kršitvah pravic tujih delavcev, zato je država za njihovo zaščito sprejela več ukrepov. Kot so poudarili na ministrstvu za delo, že 10 let redno spreminjajo področno zakonodajo. "Danes lahko trdimo, da zakonodaja na tem področju zagotavlja tujim delavcem veliko zaščito," so optimistični.
Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev tako predvideva več pogojev, ki jih mora delodajalec izpolniti, da lahko zaposli tujca, so spomnili. Med drugim poteka preverjanje, ali je v stečaju oz. v postopku likvidacije, ali izplačuje plače in prispevke, ali ima davčni dolg, ali aktivno posluje, ali ima podjetje ustrezno registrirano, ali ima ustrezno sklenjene pogodbe o zaposlitvi in ali prostega delovnega mesta ne more zapolniti domači kandidat.
Delodajalce, ki kršijo delovno zakonodajo, lahko doleti prepoved zaposlovanja državljanov tretjih držav za obdobje od enega do dveh let.
Ne glede na preventivne mehanizme pa je težko preprečiti "izjemne primere, ko se posameznik zavestno odloči, da bo naklepno kršil delovno in ostalo zakonodajo, ki lahko meji že tudi na kršenje temeljnih človekovih pravic", so izpostavili na ministrstvu.
Celovite statistike o kršitvah ni
Na Inšpektoratu RS za delo so potrdili, da ločenih evidenc kršitev pravic delavcev migrantov ne vodijo. Posebej med drugim spremljajo kršitve zakona o zaposlovanju in delu tujcev oz. zdaj zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki upadajo. Potem ko jih je bilo leta 2008 229, jih je bilo lani le 29, največ v dejavnosti gradbeništva. 26 se jih je nanašalo na to, da so delodajalci tujcem omogočali, da niso opravljali dela, za katerega je bilo dano soglasje.
Poleg tega inšpektorat od lani nadzoruje izvajanje zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki je bil kršen 20-krat. Po navedbah inšpektorata so lani našteli tudi 21 kršitev določb zakona o delovnih razmerjih, ki omogočajo sklenitev pogodbe o zaposlitvi za odločen čas posebej za tujce, 73 kršitev člena tega zakona, ki se nanaša na pravice delavcev, ki jih na delo v tujino napotijo slovenski delodajalci, a nobene kršitve člena, ki zagotavlja pravice delavcem, napotenim na začasno delo v Slovenijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem pravu.
V letu 2018 so ugotovili tudi dve kršitvi pravilnika o določitvi minimalnih standardov za nastanitev tujcev, ki pa velja le v primerih, ko za nastanitev tujcev poskrbi delodajalec sam.
Ujetost v prisilno delo
Več podatkov o vrstah kršitev temeljnih delavskih pravic, ki pripadajo tudi migrantom, imajo v Delavski svetovalnici, kjer ugotavljajo, da je izkoriščanje zelo intenzivno. Večina težav je po njihovih izkušnjah povezanih z (neiz)plačilom za delo, prispevkov za socialno varnost, nadomestila za čas bolniške odsotnosti in/ali prekomernega nadurnega dela, z razporeditvijo delovnega časa, siljenjem v za delavca škodljive načine prenehanja delovnega razmerja, odjavo delavcev iz socialnih zavarovanj za nazaj, neprijavo poškodbe pri delu ter psihičnim nasiljem.
Tako kot na inšpektoratu ugotavljajo, da je najhuje v gradbeništvu, nanje pa se pogosto obračajo tudi vozniki v mednarodnem transportu, čistilke.
Pri tem posebej izpostavljajo izkoriščanje tujih delavcev, ki lahko v Sloveniji delajo le na podlagi delovnega dovoljenja, ki ga zanje pridobi delodajalec. To še zlasti velja za državljane BiH (in kmalu za državljane Srbije), ki so po meddržavnemu sporazumu prvo leto vezani na delodajalca. Če ne želijo izgubiti delovnega dovoljenja, v tem letu ne morejo zamenjati delodajalca in se zato "pogosto ujamejo v prisilno delo", je poudaril vodja svetovalnice Goran Lukič.
Svetovalnica nudi informiranje in zagovorništvo
V svetovalnici tujim delavcem sicer pomagajo z informiranjem o pravicah in možnostih za ukrepanje, svetovanjem glede nadaljnjih korakov, zagovorništvom in zagotavljanjem pravne pomoči.
Še veliko dela pa tu čaka tudi državo. "Sprva naj se povečata dnevna operativnost in medsebojna povezanost nadzornih organov, ki naj z večjimi usmerjenimi ali povezanimi, nenapovedanimi akcijami ter konkretnimi sankcijami dajo jasen znak delodajalcem, da kršenje zakonodaje za sabo potegne konkretne reakcije pravne države," je pozval Lukič. Svetovalnica sicer aktivno daje tudi zakonodajne pobude.
Ljubljana, 03. junija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
