c S
Po evropskih volitvah napovedi široke koalicije konservativcev, socialistov, liberalcev in zelenih 28.05.2019 Po evropskih volitvah smo priča novemu razvrščanju političnih sil, namesto tradicionalne delitve na desno in levo se vzpostavlja delitev med nacionalisti in kozmopoliti. V Evropskem parlamentu je pričakovati oblikovanje široke koalicije konservativcev, socialistov, liberalcev in zelenih, ocenjujejo bruseljski analitiki.

Široka koalicija konservativcev, socialistov, liberalcev in zelenih

Glede na velike izgube dveh najmočnejših evropskih političnih družin, konservativne Evropske ljudske stranke (EPP) in socialdemokratov (S&D), ki sicer ostajata na prvem in drugem mestu, vendar prvič ne bosta imeli večine v parlamentu, bo potrebna širša koalicija.

Pričakovati je oblikovanje široke koalicije štirih tradicionalnih proevropskih strank: desnosredinske EPP, socialdemokratov, liberalcev (Alde) in Zelenih, napoveduje analitik bruseljskega think tanka European Policy Centre (EPC) Janis Emmanouilidis.

Le tako bi namreč tradicionalne proevropske sile zagotovile udobno večino v bolj razdrobljenem parlamentu, kjer se krepijo nacionalisti in evroskeptiki. Ti bi teoretično lahko, če bi jim uspelo združiti moči, oblikovali drugo največjo skupino in tako ovirali njihove načrte.

Progresivne oziroma napredne večine, h kateri pozivajo socialisti, analitik ne vidi. Številke kažejo, da ta brez skrajne levice ni mogoča, oblikovanje koalicije s skrajno levico pa se mu ne zdi verjetno.

Emmanouilidis sicer meni, da bo oblikovanje koalicije naporno in dolgotrajno, trajalo naj bi precej dlje kot pred petimi leti.

Analitičarka EPC Corina Stratulat pa izpostavlja vprašanje, kaj bo storil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se je sicer postavil k liberalcem, vendar se je v minulih tednih precej spogledoval tudi s socialisti. Ocenjujejo, da si bo poskušal Macron zagotoviti čim prožnejši položaj.

Vzpon liberalcev in zeleni val, brez populističnega cunamija

Največji zmagovalci volitev so liberalci, ki so najbolj izboljšali rezultat glede na prejšnje evropske volitve, znatno pa so se ojačali tudi zeleni, medtem ko populističnega cunamija, ki je mnoge skrbel, ni bilo, še povzemajo analitiki.

Nacionalisti in evroskeptiki se krepijo, a slika je mešana. Še zlasti dober rezultat so dosegli v Franciji, Belgiji, Italiji, na Poljskem in v Veliki Britaniji, medtem ko se v Bolgariji, na Danskem, na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstriji in Grčiji niso odrezali tako dobro, kot se je napovedovalo.

Stratulatova sicer v povezavi z zelenim valom v Evropi izpostavlja, da so v srednje- in vzhodnoevropskih državah zeleni dobili sedeže le v Litvi.

Največja pozitivna novica krepitev volilne udeležbe

Največja pozitivna novica teh volitev pa je po navedbah analitikov EPC krepitev volilne udeležbe, ki je od 62 odstotkov leta 1979 pred petimi leti padla na 42,6 odstotka, tokrat pa se je okrepila.

Ali je k temu prispeval koncept spitzenkandidatov, je težko reči, menijo analitiki. Morda na Nizozemskem, kjer je slavil vodilni kandidat socialistov Frans Timmermans.

Predsednik Evropske komisije verjetno ne bo spitzenkandidat, a koncept bo preživel

Vzporedno z oblikovanjem koalicije v Evropskem parlamentu bodo tekla pogajanja o imenovanjih na pet ključnih položajev v institucijah EU: na predsedniške stolčke v Evropski komisiji, Evropskem svetu, Evropskem parlamentu in Evropski centralni banki ter na položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije.

Emmanouilidisu se zdi malo verjetno, da bo predsednik Evropske komisije eden od vodilnih kandidatov glavnih evropskih strank, a kljub temu meni, da bo koncept spitzenkandidatov preživel.

Pri tem se sicer zastavlja vprašanje, ali se članico liberalne volilne ekipe Margrethe Vestager, ki se poteguje za ta položaj, šteje za vodilno kandidatko ali ne. Liberalci sicer koncept zavračajo, vendar je Vestagerjeva dejansko sodelovala v soočenjih vodilnih kandidatov.

V prihodnjih dneh bo pomembno spremljati sporočila nemške kanclerke Angele Merkel, je še poudaril Emmanouilidis. Ta je sicer podprla Manfreda Webra kot vodilnega kandidata EPP, a vprašanje je, ali ga bo podprla tudi po volitvah za predsednika komisije.

Koncept spitzenkandidatov bo sicer po mnenju analitika obstal, tudi če predsednik komisije ne bo postal vodilni kandidat, vendar se bo moral prilagoditi. Pričakovati je dogovor o nadnacionalnih listah in v tem kontekstu spremembe sistema spitzenkandidatov.

Predsednik Evropskega sveta pa bo postal nekdo od trenutnih voditeljev, ki ne polarizira in ki ne bo poskušal biti več kot to, kar ta vloga predvideva, meni Emmanouilidis.

Učinek brexita

Pri oblikovanju koalicij in visoki kadrovski kombinatoriki ne gre pozabiti na dejstvo, da so na evropskih volitvah sodelovali tudi Britanci in da še vedno ni jasno, kaj bo z brexitom. Ta je sicer preložen do konca oktobra, a v resnici ostaja velika neznanka.

Politične sile, ki se zavzemajo za obstanek Britanije v EU, so skupaj dobile okoli 40 odstotkov, medtem ko je slavil Nigel Farage s novo Stranko brexit, ki je dobila več kot 30 odstotkov glasov. Na drugo mesto so se uvrstili liberalni demokrati, na tretje laburisti, na četrto zeleni, šele na peto pa torijci.

Brexit bi tako udaril evropske liberalce, socialiste in zelene, okrepil pa bi položaj EPP, kjer britanski evroposlanci ne igrajo vloge, izpostavlja analitik EPC Fabian Zuleeg.

Bruselj, 27. maja (STA)