c S
Sistem spitzenkandidatov glede na izide volitev propadel 29.05.2019 Izidi nedeljskih evropskih volitev, na katerih sta glavni politični skupini desnosredinska EPP in socialdemokratska S&D izgubili večino v Evropskem parlamentu, kažejo, da je sistem spitzenkandidatov na nek način propadel, je ocenil politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič. Na volitvah namreč ni nihče zares zmagal.

"Sistem z jasnimi kandidati je na nek način propadel, ker nihče ni zares zmagovalec. Relativno večino ima sicer kandidat EPP Manfred Weber, ampak pri tako velikem upadu poslancev EPP je zelo težko govoriti o zmagi," je povedal analitik. Ljudska stranka je glede na dosedanje izide dobila 182 od 751 sedežev v Evropskem parlamentu in tako ostala najmočnejša politična skupina, a izgubila naj bi 34 sedežev.

Enako po besedah Lisjak Gabrijelčiča velja za spitzenkandidata socialdemokratov Fransa Timmermansa. S&D je osvojila 147 sedežev, kar je prav tako padec glede na minuli sklic parlamenta, ko so jih imeli 185.

Ob tem je izpostavil, da nobena od teh velikih evropskih strank ne predstavlja več vseh držav v EU. EPP je sila, ki obstaja samo v podonavski Evropi, od Nemčije oziroma Poljske do Romunije.

Popolnoma marginalizirana je denimo v dveh velikih državah, Franciji in Italiji, neobstoječa je že vrsto let v Veliki Britaniji, zelo močne poraze je doživela v marsikateri periferni državi, je dejal analitik. Tako nima več vseevropske razsežnosti, zaradi katere so bile te velike stranke pravzaprav ustanovljene, torej da ne predstavljajo le posameznih držav, ampak da dejansko obstaja neka strankarska struktura, neka programska platforma, ki je usklajena prek vseh evropskih držav.

Enako velja za socialdemokratske stranke. Zelo močne so na Iberskem polotoku, ohranile so se v nekaterih južnih državah, v Franciji pa je tako rekoč izginila s političnega zemljevida. Podobno je še v marsikateri drugi državi, je povedal.

"Na nek način vidimo, da so prav v trenutku, ko je bilo podanega največ napora v koncept spitzenkandidatov, stranke pravzaprav popustile, izgubile pri svojem temeljnem poslanstvu, to je imeti neko programsko platformo, ki uživa relevantno podporo po celotni Evropski uniji," je poudaril Lisjak Gabrijelčič. Po njegovem mnenju se je izkazalo, da je ta sistem v krizi, da obstajajo velikanske razlike v politični kulturi med posameznimi državami in posameznimi makroregijami v Evropi.

Pojasnil je, da so te razlike mnogo večje, kot so bile pred desetimi leti. Veliko nesorazmerje negativno vpliva na moč velikih strank oziroma na njihove pretenzije, da predstavljajo vseevropske programske točke, je poudaril.

Glede oblikovanja koalicije v Evropskem parlamentu je analitik povedal, da bo glede na to, da EPP in S&D nimata večine, nujna povezava z liberalci (Alde). Verjetno pa bodo pomembno vlogo odigrali tudi Zeleni, ki so po njegovih besedah navsezadnje eno izmed presenečenj teh volitev. "EPP, S&D in Alde bodo gotovo jedro nove večine, h kateri se bodo lahko taktično ali pa strateško pridružili Zeleni," je pojasnil.

Ob tem je povedal še, da so desnopopulistične stranke ostale pod nekaterimi pričakovanji, ki so se ustvarila v zadnjih letih, zagotovo pa veliko pod njihovimi ambicijami. "Z manj kot desetimi odstotki poslancev v Evropskem parlamentu ne moremo govoriti o nekem prodoru radikalne populistične desnice," je povedal.

Če pogledamo z drugega zornega kota, pa vidimo, da so dosegle izjemno pomembne uspehe, ki si jih pred petimi leti ni bilo mogoče zamisliti. Stranke radikalne desnice so zmagale v Franciji, Italiji, Veliki Britaniji, na Madžarskem, možno je dodati tudi Poljsko, torej vsaj v štirih velikih državah EU. "Mislim, da kljub temu da danes ni mogoče govoriti o neki zmagi ali prodoru radikalne desnice, absolutno ne gre podcenjevati teh rezultatov," je še ocenil Lisjak Gabrijelčič.

Ljubljana, 27. maja (STA)

...

Vrh Evropskega parlamenta - z izjemo liberalcev - je v torek v Bruslju potrdil podporo procesu spitzenkandidatov, po katerem naj bi predsednik Evropske komisije postal eden od vodilnih kandidatov evropskih strank za volitve. Ni se pa, za razliko od leta 2014, opredelil do tega, kateri vodilni kandidat naj prvi poskuša zbrati potrebno večino.

Voditelji članic EU so v torek zvečer na izrednem povolilnem vrhu v Bruslju izmerili utrip po volitvah ter potrdili stališče, da med izidom evropskih volitev in imenovanjem predsednika Evropske komisije ni samodejnosti, a da spitzenkandidati niso izključeni iz tekme za ta položaj. O imenih niso razpravljali, le o procesu, so zatrdili.