c S
Volitve 751 poslancev Evropskega parlamenta 22.05.2019 Okoli 427 milijonov volivcev v 28 državah v EU bo od 23. do 26. maja izbiralo 751 poslancev Evropskega parlamenta. V večini držav bodo volitve v nedeljo, ko bodo pozno zvečer že znani prvi obrisi novega parlamenta. Tudi v Sloveniji bodo volitve osmih evropskih poslancev potekale v nedeljo.

To bodo doslej devete volitve v Evropski parlament, medtem ko bodo v Sloveniji evropske volitve potekale četrtič. Evropske volitve so sicer, kot navajajo v Evropskem parlamentu, druge največje demokratične volitve na svetu za indijskimi.

V Evropskem parlamentu je zaenkrat 751 poslancev, po izstopu Velike Britanije jih bo samo še 705. Del od 73 britanskih sedežev bo pripadel drugim državam - Slovenije ni med njimi - del jih bo ostal nezasedenih do prihodnjih širitev EU. Število poslancev posamezne države je sicer sorazmerno številu njenih prebivalcev. Največ evropskih poslancev ima Nemčija, 96, najmanj, po šest, Malta, Ciper in Luksemburg.

Velika Britanija bi morala unijo zapustiti že 29. marca, a je bil brexit preložen najprej na 12. april in nato na konec oktobra. Zaradi tega bodo morali tudi Britanci znova voliti evropske poslance. Volitve na Otoku bodo že v četrtek, izidi pa ne bodo znani do nedelje zvečer.

V četrtek bodo volili tudi Nizozemci, kjer bodo po zaprtju volišč okoli 22. ure objavili izide vzporednih volitev.

Volitve evropskih poslancev potekajo v skladu z nacionalnimi zakonodajami članic EU, od tod različni dnevi glasovanja, pa tudi razlike glede volilne pravice. V večini držav jo državljani dobijo, ko dopolnijo 18 let, a mladi Grki lahko volijo že pri sedemnajstih, Avstrijci in Maltežani pa celo v starosti 16 let. V nekaterih državah, recimo v Belgiji, je volilna udeležba obvezna.

V petek bodo na volišča odšli Irci in Čehi, kjer se bo glasovanje nadaljevalo še v soboto dopoldne. V soboto bodo volili še na Malti, na Slovaškem in v Latviji ter na francoskih čezmorskih ozemljih. Drugod bodo volitve v nedeljo, v večini večjih članic bodo takoj po zaprtju volišč objavili izide vzporednih volitev, ob 23. uri, ko se zaprejo volišča v zadnji državi, Italiji, pa bodo znani prvi neuradni izidi.

V Evropskem parlamentu bodo prvo napoved sestave parlamenta za prihodnji petletni mandat, narejeno pa podlagi izidov vzporednih volitev in volilnih napovedi, objavili v nedeljo okoli 20.15, bolj zanesljivo pa bo sestava parlamenta v mandatu 2019-2024 znana nekaj po 23. uri.

Volilna udeležba na evropskih volitvah je običajno nižja kot na nacionalnih ter od prvih volitev leta 1979 stalno pada. Leta 1979 je na ravni EU znašala 62 odstotkov, pred petimi leti pa le še dobrih 42 odstotkov. Najnižja je v državah, ki so se uniji pridružile v zadnjem širitvenem valu, tudi pod 20 odstotkov. V Sloveniji je na zadnjih volitvah leta 2014 na volišča prišlo dobrih 24 odstotkov upravičencev.

Glede na ankete bo imela tudi v novem mandatu največ poslanskih sedežev Evropska ljudska stranka (EPP), sledijo socialdemokrati, vendar stranki, ki sta doslej v Evropskem parlamentu tvorili koalicijo, skupaj naj ne bi več imeli absolutne večine. Socialdemokrati pred volitvami vse pogosteje omenjajo možnost oblikovanja koalicije z drugimi strankami, v prvi vrsti zelenimi in levico ter tudi liberalci, ki jim ankete napovedujejo tretje mesto.

Evroskeptične in populistične oziroma skrajno desne stranke naj bi znatno povečale število svojih poslancev, vprašanje pa je, kako bo na njihov izid vplivala afera z avstrijskim svobodnjakom Heinz-Christianom Strachejem. Brez dvoma bo svobodnjakom v Avstriji podpora padla, vprašanje pa je, ali bo afera vplivala na volivce drugod po Evropi, recimo v Italiji in Franciji, kjer se glede na ankete skrajno desnima Ligi in Nacionalnemu zboru obeta zmaga.

Prav zaradi vzpona populizma in skrajno desnih sil je bilo v EU pred volitvami slišati opozorila, da so tokratne volitve prelomne in najpomembnejše doslej.

Pristojnosti Evropskega parlamenta so se skozi zgodovino povečevale, precej sprememb je prinesla lizbonska pogodba in Evropski parlament ima danes tri temeljne naloge: zakonodajno, proračunsko in nadzorno. Evropski poslanci volijo šefa Evropske komisije in potrjujejo celotno komisijo.

Parlament se bo na ustanovnem zasedanju zbral v začetku julija, že pred tem bo steklo oblikovanje političnih skupin. Poslanci Evropskega parlamenta se namreč pri svojem delu v parlamentu povezujejo glede na politično prepričanje in ne na nacionalnost.

EU se bo morala po volitvah sicer najprej lotiti zapletene visoke kadrovske kombinatorike, največji izzivi v prihodnjem političnem ciklu pa bodo predvidoma varnost, migracije, digitalizacija, podnebne spremembe in krepitev vloge unije na svetovnem odru.

V Sloveniji je že mogoče predčasno glasovati, v nedeljo pa bodo volišča odprta od 7. do 19. ure. Volivci bodo za osem poslanskih sedežev v Evropskem parlamentu lahko izbirali med 103 kandidati s 14 kandidatnih list. Za poslanska mesta se znova potegujejo vsi dosedanji evropski poslanci razen Iva Vajgla. Državna volilna komisija bo prve izide glasovanja objavila ob 23. uri.

Glede na rezultate ankete Vox populi, objavljene v ponedeljek, sicer najbolje kaže skupni listi SDS in SLS z nosilcem liste Milanom Zverom, sledita listi SD z nosilko Tanjo Fajon in LMŠ z nosilko Ireno Jovevo.

Ljubljana, 21. maja (STA)