c S
Dolgotrajna brezposelnost upada, a izzivi ostajajo 20.05.2019 Brezposelnost v Sloveniji že nekaj časa upada. Trend je ugoden tudi za dolgotrajno brezposelne, a njihova skupina še vedno predstavlja 52 odstotkov vseh brezposelnih. V najslabšem položaju so starejši, ki so ob tem še slabše izobraženi in fizično omejeni. Prav dolgotrajna brezposelnost je eden glavnih izzivov ministrice za delo Ksenje Klampfer.

Izguba samozavesti

Med dolgotrajno brezposelne po definiciji sodijo brezposelni, ki so brez dela več kot leto dni. Zlasti problematična je izrazito dolgotrajna brezposelnost, ko je posameznik brezposeln dve leti ali več, saj to lahko predstavlja težavo z več vidikov.

"Taka oseba izgublja stik s trgom dela, izgublja samozavest in je vse manj socialno vključena. Čeprav je povpraševanje po delavcih veliko, se hitreje zaposlujejo osebe, ki so krajši čas brezposelne, dolgotrajno brezposelne osebe pa ostajajo prijavljene na zavodu. Prav te predstavljajo večji del dolgotrajno brezposelnih," so pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje.

Med dolgotrajno brezposelnimi so po njihovih navedbah največkrat osebe, starejše od 50 oziroma 55 let. Pogosta je slabša izobraženost ali pa opravljanje poklica, po katerem na trgu dela ni povpraševanja. Prav tako se v tej skupini večinoma znajdejo osebe z določenimi zdravstvenimi omejitvami, invalidi.

Delež dolgotrajno brezposelnih med vsemi brezposelnimi je bil po podatkih zavoda še leta 2013 45-odstoten, nato pa je začel strmo naraščati, tako da je leta 2017 dosegel že 53,9 odstotka. Lani se je trend obrnil, tako da se je delež zmanjšal na 52,8 odstotka, trenutno pa je na ravni 52 odstotkov.

Ministrstvo za delo problematiko naslavlja z aktivno politiko zaposlovanja. Novembra sprejeti načrt za izvajanje ukrepov te politike za letos predvideva 91,4 milijona evrov.

Na pomoč z aktivno politiko zaposlovanja

Na zavodu pojasnjujejo, da brezposelnost med tistimi, ki so brez dela dlje časa, upada celo nekoliko hitreje od splošne stopnje, k temu pa poleg omenjenih ukrepov aktivne politike zaposlovanja prispevata tudi siceršnje zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih in upokojevanje.

Ukrepe aktivne politike zaposlovanja izvajajo ministrstvo za delo, razvojni, invalidski in preživninski sklad ter zavod za zaposlovanje. V domeni slednjega so štirje ukrepi, in sicer usposabljanje in izobraževanje, spodbude za zaposlitev, kreiranje novih delovnih mest ter spodbujanje samozaposlovanja. Ti zajemajo 27 različnih programov, dolgotrajno brezposelni pa so ciljna skupina za vse od njih. Programi javnih del so denimo namenjeni le njim.

Glede na podatke, s katerimi razpolagajo, je bilo v prvih štirih mesecih letos realiziranih 11.487 vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja, od tega je bilo 3682 vključitev dolgotrajno brezposelnih oseb, kar pomeni 32,06 odstotka.

Dolgoročni učinki programov izobraževanja

O neposrednih učinkih je sicer mogoče govoriti le, ko gre za programe, ki pomenijo direkten prehod v zaposlitev. V okviru programov Spodbujanje zaposlovanja - Zaposli.me, Spodbude za trajno zaposlovanje mladih, Spodbude za zaposlitev mladih "Zaposlimo mlade", Spodbujanje zaposlovanja starejših "Aktivni do upokojitve" ter javnih del in subvencij za samozaposlitev se je do konca aprila letos zaposlilo 4429 brezposelnih, od tega 2036 ali 45,98 odstotka dolgotrajno brezposelnih.

"Učinki vključevanja v programe izobraževanja in usposabljanja imajo dolgoročnejši učinek, saj gre za pridobivanje novih znanj, spretnosti in kompetenc. Za te programe ugotavljamo izhode v zaposlitev v roku šestih mesecev oziroma enega leta po zaključku programa," navajajo na zavodu. Podatkov za lani in letos sicer še nimajo, ker programi še trajajo ali še ni potekel rok za spremljanje.

Se je pa denimo v letu 2017 v roku enega leta po zaključku zaposlilo 67,8 odstotka vseh oseb, vključenih v katerikoli program ukrepa usposabljanja in izobraževanja. Največ izhodov v zaposlitev je prinesel Delovni preizkus, saj se je zaposlilo 89,8 odstotka vseh vključenih. Zelo uspešna sta tudi programa Usposabljanja na delovnem mestu, ki sta prinesla zaposlitev 71,8 odstotka oseb iz ranljivih ciljnih skupin. Več kot 70-odstotni izhod v zaposlitev beležijo tudi iz programov neformalnega izobraževanja in usposabljanja za mlade ter potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij.

Pomembno sodelovanje z delodajalci

Zavod dolgotrajno brezposelnim pomaga tudi tako, da v času 12. do 15. meseca njihove brezposelnosti pripravi poglobljeno oceno njihove situacije na trgu dela, na tej podlagi pa integracijski načrt, ki predvidi različne aktivnosti - od vključevanja v različne programe aktivne politike zaposlovanja, poglobljenega kariernega svetovanja (poklicnega, zdravstvenega in rehabilitacijskega za invalide), do vključevanja v programe socialne aktivacije, ki jih izvaja ministrstvo.

Zavod vse pogosteje dolgotrajno brezposelne zastopa tudi pri delodajalcih, izvajalcih programov aktivne politike zaposlovanja s strani kariernih svetovalcev, kot pomembno pa navaja še sodelovanje njihovih pisarn za delodajalce z delodajalci v smislu njihovega osveščanja o strukturi brezposelnih in možnostih, ki jih nudi zavod kot pomoč pri njihovem zaposlovanju.

Ljubljana, 17. maja (STA)