c S
Pomanjkanje ustreznih kadrov že večje kot pred krizo 13.05.2019 Delodajalci že nekaj časa opozarjajo na težave z iskanjem ustreznih kadrov, a se stanje vztrajno slabša, tako da je po podatkih delodajalskih organizacij celo huje kot leta 2008. Pomagajo si s tujci, a se praznijo tudi kadrovski bazeni bivših jugoslovanskih republik. Od države zato pričakujejo pospešitev ukrepov in strategijo ekonomskih migracij.


Pomanjkanje v več panogah

Glede na anketne podatke, ki jih je STA posredoval Zavod RS za zaposlovanje, se je v preteklega pol leta v povprečju s pomanjkanjem ustreznih kadrov srečalo že 49,2 odstotka delodajalcev, v velikih podjetjih pa kar 70 odstotkov. S kadri imajo največ težav v gostinstvu (68,8 odstotka), gradbeništvu (62,4 odstotka), zdravstvu in socialnem varstvu (62,2 odstotka), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (61,2 odstotka) ter predelovanih dejavnostih (55,8 odstotka).

"Delodajalci imajo pogosto težave z iskanjem kadra za poklice, ki so slabše plačani, fizično zahtevni in/ali za katere je značilen neugoden delovni urnik. Poleg navedenega je razviden tudi problem iskanja kandidatov za tehnične poklice, za katere so potrebna poklicno specifična znanja in za katere je težko na hitro usposobiti nov kader, ki (še) nima ustreznih znanj in izkušenj," so povedali na zavodu.

Na trgu dela se sicer po njihovih navedbah kažejo vse večja strukturna neskladja. Število prostih delovnih mest se povečuje, število brezposelnih pa upada. Posledično se povečuje delež brezposelnih z osnovnošolsko izobrazbo ali brez nje, intenzivno pa narašča tudi delež brezposelnih oseb, ki imajo omejitve pri zaposlovanju in potrebujejo poglobljeno podporo pri zaposlovanju. Na drugi strani delež invalidnih oseb upada počasneje od deleža vseh brezposelnih.

Nad vrzel s tujci

In kako si delodajalci pomagajo zapolniti vrzeli? Z ukrepi, kot so nadure oziroma začasno povečan obseg dela, zaposlovanje prek kadrovskih agencij, spodbude mladim za hitrejšo zaposlitev, jasno komuniciranje s starejšimi zaposlenimi pri podaljševanju njihove delovne aktivnosti tudi po tem, ko izpolnijo pogoje za upokojitev, ter privabljanje tujih delavcev, je za STA naštel izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.

Da je iskanje delavcev čez mejo eden ključnih načinov za reševanje problematike, se je strinjal tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole.

V Sloveniji je bilo po podatkih zavoda leta 2015 izdanih 14.811 delovnih dovoljenj, leta 2018 pa 18.049. Te številke sicer ne zajemajo podatkov o enotnih delovnih dovoljenjih za prebivanje in delo. Teh je bilo leta 2015 izdanih 1180, leta 2018 20.889, v prvih štirih mesecih tega leta pa že 9693. A izdaja tovrstnega soglasja na drugi strani še ne pomeni izdaje delovnega dovoljenja na pristojni upravni enoti.

Za nove meddržavne sporazume

Največ tujcev še vedno prihaja iz bivših jugoslovanskih republik. Za državljane BiH je bilo tako lani izdanih 16.596 delovnih dovoljenj (od januarja do aprila letos 5450), državljane Hrvaške 1281, državljane Srbije pa 140 (od januarja do aprila letos 128). Delež soglasij k enotnemu delovnemu dovoljenju je bil medtem največji za državljane Srbije, Kosova, Severne Makedonije in Ruske federacije.

Delodajalci so ob tem kritični, ker postopki za zaposlitev delavcev iz tretjih držav trajajo predolgo. Poleg tega že leto dni čakajo na ratifikacijo sporazuma o zaposlovanju srbskih državljanov v Sloveniji. Protokol za izvajanje sporazuma je bil sicer podpisan novembra lani, a do ratifikacije še ni prišlo. Se pa prazni tudi kadrovski bazen v državah bivše Jugoslavije, svarijo.

Hribar Milič bi si zato želel sklenitve sporazumov o zaposlovanju tudi z državami, kot sta Ukrajina in Belorusija. Zavzel se je še, da bi Slovenija po vzoru držav, kot je Nemčija, ustanovila posebne pisarne za zaposlovanje tujcev iz tretjih držav, denimo v Sarajevu, Kijevu, Skopju. "Sicer je bilo to s strani države že obljubljeno, vendar še vedno ni bilo realizirano," je spomnil.

Zavračanje očitkov o dampingu

Na vprašanje, kako komentira nedavne navedbe časnika Delo, da je za približno tretjino tujcev, ki v Sloveniji dobijo dovoljenje za delo, Slovenija le odskočna deska za odhod v neko drugo državo v EU, je Hribar Milič odgovoril, da na to opozarjajo tudi predstavniki njihovih podjetij, ki veliko vlagajo v iskanje delavcev, "potem pa ti prestopijo k delodajalcem znotraj EU".

Zavrnil pa je očitke, da Slovenija uvaža delovno silo v EU dampinško, ker so dajatve pri nas nižje in so delavci iz Slovenije zato v EU cenejši. "Gre le za posamezne primere, ki bi jih morali sankcionirati v skladu z zakoni," je dejal.

Da se ob slovenskih obremenitvah stroška dela nikakor ne da govoriti o dampingu, je prepričan tudi Smole.

Sam od države, ko gre za pomanjkanje ustrezne delovne sile, pričakuje pospešitev ukrepov, zmanjšanje administrativnih ovir in operativno strategijo ekonomskih migracij.

Dobro sodelovanje z zavodom

So pa delodajalci zadovoljni s sodelovanjem z zavodom za zaposlovanje. Kot je pojasnil Hribar Milič, zavod skupaj z njimi pripravlja prilagojene programe za usposabljanje in dodatno usposabljanje brezposelnih. "Seveda je na tem področju še možna nadgradnja," je sklenil.

Ljubljana, 13. maja (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.