Sibiu, poznan tudi po nemškem imenu Hermannstadt, je stara transilvanska prestolnica in rojstni kraj romunskega predsednika Klausa Iohannisa, ki leži približno 275 kilometrov severozahodno od Bukarešte. Leta 2007 je bil skupaj z mestom Luxembourg evropska prestolnica kulture, leta 2008 ga je ameriška revija Forbes imenovala za osmi najbolj idiličen kraj v Evropi.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je vrh v Sibiuu najprej predlagal za 30. marec, dan po načrtovanem brexitu, a nato so datum vrha preložili na 9. maj, dan Evrope, ko je eden od očetov EU, bivši francoski zunanji minister Robert Schuman leta 1950 predstavil izjavo o sodelovanju v povojni Evropi, ki je prvi konkretni korak k evropski zvezi.
EU je po šokantni odločitvi Britancev za odhod iz unije junija 2016 sprožila resen premislek o prihodnosti. Tisto jesen so voditelji v Bratislavi sprejeli načrt o nadaljnjih korakih, v Rimu marca leta 2017, ob 60. rojstnem dnevu unije, pa rimsko izjavo o prihodnosti unije brez Britanije. Vrh v Sibiuu je naslednja postaja v tem procesu.
Britanci so sicer še vedno v uniji, najverjetneje bodo izvedli evropske volitve, brexit so preložili že drugič, in sicer do konca oktobra. A čeprav je Britanija še članica unije, se britanska premierka Theresa May vrha v Romuniji predvidoma ne bo udeležila.
Voditelji sedemindvajseterice bodo o prihodnosti razpravljali le tri tedne pred evropskimi volitvami, na katerih se pričakuje krepitev evroskeptičnih, nacionalističnih sil, ki niso naklonjene evropski integraciji, kot jo vidijo tradicionalne evropske sile. To bi pomenilo resno preizkušnjo za sodelovanje tradicionalnih proevropskih sil.
Sibivska izjava z desetimi zavezami
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je v vabilu na vrh zapisal, da bodo razpravljali o strateških načrtih za unijo v prihodnjih letih ter sprejeli sibivsko izjavo s sporočilom enotnosti in zaupanja v skupno ukrepanje. Na podlagi pogovorov v Sibiuu bodo oblikovali strateško agendo za obdobje 2019-2024, ki jo bodo sprejeli na junijskem vrhu.
V sibivski izjavi, ki naj bi bila dolga približno dve strani, naj bi voditelji, zazrti v skupno prihodnost, potrdili prepričanje, da so v tem vse bolj nemirnem in izzivov polnem svetu združeni močnejši, ter odgovornost za krepitev unije in za svetlejšo prihodnost ob prepoznanju evropske perspektive drugih evropskih držav.
Izjava naj bi vključevala deset zavez: obrambo ene celovite Evrope, enotnost in solidarnost v dobrem in slabem, iskanje skupnih rešitev, zavarovanje evropskega načina življenja, demokracije in vladavine prava, zagotavljanje rezultatov na področjih, pomembnih za državljane, spoštovanje načela pravičnosti, ko gre za trg dela, blaginjo, gospodarstvo ali digitalno transformacijo, zagotavljanje sredstev za doseganje začrtanih ambicij, zavarovanje prihodnosti za naslednje generacije, varovanje državljanov ter zaveza, da bo Evropa odgovorna globalna igralka, ki si bo prizadevala za mednarodno ureditev na temelju skupnih pravil, pošteno trgovino in boj proti podnebnim spremembam.
Razprava o visokih položajih v EU že v polnem zamahu
Bistvo vrha v Sibiuu pa naj bi bili neuradni pogovori ob robu o imenovanjih na visoke položaje v institucijah EU, ki bodo sledila evropskim volitvam. Predsednik Evropskega sveta Tusk naj bi v Sibiuu tudi naznanil izredni vrh unije kmalu po volitvah, predvidoma 28. maja, na katerem naj bi analizirali izid in razpravljali o kadrovskih vprašanjih.
Tusk naj bi želel na povolilnem vrhu jasen mandat članic za pogajanja z Evropskim parlamentom o Junckerjevem nasledniku. To imenovanje je sicer le del svežnja, ki ga bo treba doreči. Izbrati bo treba tudi novega predsednika Evropskega sveta in Evropske centralne banke ter visokega zunanjepolitičnega predstavnika, pa še vrsta pomembnih položajev je del te kadrovske sestavljanke.
Ob ugibanjih o naslednjem predsedniku Evropske komisije se najpogosteje omenjajo vodilna kandidata konservativcev in socialdemokratov za evropske volitve, Manfred Weber in Frans Timmermans, ki se tudi javno potegujeta za ta položaj v okviru sistema spitzenkandidatov, ter glavni pogajalec unije o brexitu Michel Barnier, prav tako iz evropske konservativne družine.
Med morebitnimi kandidati za Tuskovega naslednika se neuradno omenjajo nemška kanclerka Angela Merkel, belgijski premier Charles Michel in nizozemski premier Mark Rutte, med morebitnimi kandidati za predsednika ECB pa bivši in sedanji guverner finske centralne banke Erkki Liikanen in Olli Rehn ter guverner nemške centralne banke Jens Weidmann.
Ob ugibanjih o tem, kdo bo v novem političnem ciklu zasedel najvišje stolčke, neuradno kroži še več imen, med njimi evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager, litovska predsednica Dalia Grybauskaite in vodja Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde. Britanski Financial Times pa med "outsiderji" omenja tudi hrvaškega premierja Andreja Plenkovića.
Zagotavljanje ravnotežja med malimi in velikimi, vzhodom in zahodom, jugom in severom ter spolne uravnoteženosti je sicer vselej težka naloga. Sploh pa je najprej treba počakati na izid evropskih volitev, saj je od njega odvisna pogajalska moč evropskih političnih družin.
Šarec želi za predsednico komisije Vestagerjevo
Slovenski premier Marjan Šarec, član evropske liberalne družine, želi za predsednico komisije dansko liberalko Vestagerjevo. Če predsednik komisije postane konservativec, kar je zelo verjetno, pa naj bi se Slovenija zavzemala za to, da predsedniški položaj v Evropskem svetu pripade najraje liberalcem, sicer pa socialdemokratom.
Sibiu, 07. maja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
