Obsežen evropski volilni proces poteka v vnaprej določenem časovnem obdobju, letos bo to med 23. in 26. majem. Kljub pobudam, naj volitve potekajo v vsej uniji na isti dan - na primer na 9. maj, dan Evrope - se članicam doslej ni uspelo dogovoriti o enotnem volilnem datumu.
Letos bodo na volišča prvi odšli Nizozemci, 23. maja. Dan kasneje bodo volitve na Irskem. V Latviji, na Malti in Slovaškem bodo volili 25. maja, v večini članic, tudi Sloveniji pa bodo evropske volitve v nedeljo, 26. maja.
Volilno pravico imajo vsi Evropejci, starejši od 18 let, razen Avstrijcev, ki lahko evropske poslance volijo že pri 16. letih.
Tudi za kandidate za evropske poslance po državah članicah veljajo različne starostne omejitve. V 14 državah, tudi Sloveniji, morajo biti kandidati za evroposlance stari najmanj 18 let, v desetih je starostna omejitev 21 let, v Romuniji 23, v Italiji in Grčiji pa je minimalna starost kandidatov 25 let.
V petih članicah - Belgiji, Bolgariji, Luksemburgu, Cipru in Grčiji - je glasovanje na volitvah obvezno. Volitev se morajo udeležiti tako državljani teh članic kot registrirani državljani katere od ostalih članic EU.
Države same odločajo tudi o volilnem pragu za evropske volitve. V 12 članicah, vključno s Slovenijo, volilnega praga ni. Na Cipru je določen pri 1,8 odstotka, v Grčiji pri treh, v Italiji, Avstriji in na Švedskem je treba za uvrstitev v Evropski parlament zbrati najmanj štiri odstotke glasov. V desetih članicah pa za evropske volitve velja petodstotni volilni prag.
Skupno pa je temeljno načelo, da ima vsak državljan EU, ki biva v članici, čeprav ni njen državljan, pravico voliti in kandidirati v državi bivanja pod enakimi pogoji kot njeni državljani. Tako na primer Španec, ki študira v Veliki Britaniji in zunaj študijskega časa živi v Italiji, na evropskih volitvah voli v Španiji, Veliki Britaniji ali Italiji, a seveda lahko odda samo en glas.
Že leta se vrstijo predlogi za poenotenje volilnega procesa, da bi ta postal bolj evropski. Poleg enotnega datuma je eden od predlogov vzpostavitev vseevropskih oz. transnacionalnih list za evropske volitve, a tudi ta za zdaj ni prodrl.
Na dosedanjih evropskih volitvah v Sloveniji zmagovala desna sredina
Odkar je Slovenija članica EU, je trikrat izvedla volitve v Evropski parlament - v letih 2004, 2009 in 2014. Na vseh so največ podpore dobile stranke iz družine Evropske ljudske stranke (EPP), ki je slavila tudi na ravni unije. Na vseh se je v evropske poslanske klopi uvrstil Lojze Peterle, ki je tudi slovenski evroposlanec z najdaljšim stažem.
Junija 2004 je na volitvah v Evropski parlament prvič sodelovalo deset novih članic, ki so v EU vstopile 1. maja tisto leto. V Sloveniji so volitve potekale 13. junija in prepričljivo so zmagale desnosredinske stranke.
Od prvih sedmih slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu so bili štirje člani EPP. To so bili Alojz Peterle in Ljudmila Novak iz NSi ter Miha Brejc in Romana Jordan Cizelj iz SDS. Poleg tega sta bila izvoljena še Jelko Kacin in Mojca Drčar Murko (oba LDS), ki sta sedla v vrste evropskih liberalcev (Alde), ter Borut Pahor (ZLSD) iz Stranke evropskih socialistov (PES).
Največ glasov, 23,6 odstotka, je takrat dobila NSi. Sledila ji je skupna lista LDS in DeSUS z 21,9 odstotka glasov, na tretjem pa je bila lista SDS s 17,7 odstotka glasov. ZLSD je podprlo 14,2 odstotka volivcev.
Tudi na evropski ravni je bila zmagovalka volitev leta 2004, ki so potekale v 25 državah članicah, konservativna politična opcija. Politična skupina Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov (EPP-ED) je tako v 732-članskem parlamentu dobila 272 poslanskih mest. Po moči sta ji sledili PES z 201 sedežem ter Evropska liberalno-demokratska stranka (ELDR) s 66 poslanci. Volilna udeležba je bila na ravni EU 45,5-odstotna, v Sloveniji 28,4-odstotna.
Razmerja v parlamentu se sicer po volitvah leta 2004 niso bistveno spremenila. EPP-ED je bila namreč že v mandatu pred tem najmočnejša politična skupina. Drugi so bili PES, tretja pa ELDR. Kasneje so se politične skupine nekoliko preoblikovale, tako da je imela pred volitvami leta 2009 EPP 288 sedežev od skupaj 785, PES pa 217. ELDR je nasledilo Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (Alde) z 89 poslanci.
Tudi na evropskih volitvah junija 2009 so tako v Sloveniji kot na ravni celotne unije (potekale so v 27 državah članicah) največ podpore dobili poslanci iz vrst EPP.
V Sloveniji je največ glasov prejela SDS (26,7 odstotka), sledile pa so SD (18,5 odstotka), NSi (16,5 odstotka), LDS (11,5 odstotka) in Zares (9,8 odstotka). Za evropske poslance so bili izvoljeni Romana Jordan Cizelj in Milan Zver (oba EPP/SDS), Lojze Peterle (EPP/NSi), Zoran Thaler in Tanja Fajon (oba PES/SD), Jelko Kacin (Alde/LDS) in Ivo Vajgl (Alde/Zares). Thaler je leta 2011 odstopil zaradi preiskave vpletenosti v korupcijo, za katero je bil potem tudi obsojen. Zamenjala ga je Mojca Kleva (PES/SD).
Na evropski ravni so konservativci prepričljivo zmagali; EPP je dobila 263 sedežev od skupaj 736. Socialisti so ostali na drugem mestu s 163 sedeži, a so doživeli poraz v več državah članicah. Na tretje mesto se je znova uvrstil Alde z 80 sedeži. Dobro so se odrezali Zeleni, ki so skupaj s partnerji dobili 52 poslancev.
Podobno kot pet let prej so vladajoče stranke v več državah na evropskih volitvah izgubile - socialisti v Španiji in na Portugalskem, socialdemokrati v Sloveniji in v Avstriji, konservativci na Danskem in v Grčiji, posebej huda poraza pa so doživeli britanski laburisti in madžarski socialisti. Iz več držav so se v parlament prebili skrajni nacionalisti ter predstavniki evroskeptičnih strank.
Potem ko je v veljavo stopila lizbonska pogodba, se je število evropskih poslancev povečalo na 754. Slovenija je dobila dodaten sedež - osma poslanka iz Slovenije je postala Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS).
Poleg "lizbonskih" dodatnih sedežev je prišlo tudi določenega preoblikovanja političnih skupin, tako da je bilo ob koncu mandata iz vrst EPP skupaj 274 poslancev, iz politične skupine socialistov in demokratov (S&D) jih je bilo 195, iz Alde pa 85.
Po prejšnjih volitvah leta 2014 v 28 članicah so se v Evropskem parlamentu okrepili evroskeptiki. Od skupno 751 so še vedno največ sedežev dobili EPP ter S&D - prvi 221, drugi 191. Alde, ki je dobil 67 poslancev, so s tretjega mesta izrinili konservativci in reformisti (ECR) s 70 sedeži, naboru evroskeptičnih političnih skupin pa se je pridružila skrajno desna Evropa narodov in svobode Francozinje Marine Le Pen.
Volilna udeležba je bila leta 2009 na ravni celotne EU okoli 43-odstotna, v Sloveniji pa 27,9-odstotna.
Slovenski volivci so šli na volitve 25. maja 2014, največ glasov pa so znova namenili strankam iz družine EPP. Ta ima tako v sedanjem sklicu parlamenta pet od osmih slovenskih evroposlancev - Milana Zvera, Romano Tomc in Patricijo Šulin iz SDS, Franca Bogoviča iz SLS in Lojzeta Peterleta iz NSi. Za drugi zaporedni mandat sta bila poleg Zvera izvoljena tudi Tanja Fajon (S&D/SD) in Ivo Vajgl, ki je tokrat kandidiral na listi DeSUS, v parlament pa se je uvrstil tudi Igor Šoltes, ki je nastopil s svojo stranko Verjamem.
Sicer je v Sloveniji SDS prejela 24,8 odstotka glasov, skupno listo NSi in SNS je podprlo 16,6 odstotka volivcev, na tretjem mestu je bila Verjamem z 10,3 odstotka glasov, SD in Desus pa sta prejela po nekaj več kot osemodstotno podporo.
Trend padanja volilne udeležbe se je nadaljeval in na ravni unije zdrsnil na rekordno nizkih 42,6 odstotka, kar je najmanj od leta 1979, ko so potekale prve neposredne volitve v Evropski parlament. Tudi v Sloveniji je bila udeležba rekordno skromna - 24,5-odstotna.
Ljubljana, 22. marca (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.