King, ki je komisarski položaj zasedel leta 2016 po odstopu Jonathana Hilla zaradi razočaranja nad izidom referenduma o brexitu, je zadolžen za varnostno unijo; portfelj so oblikovali ob tej priložnosti. Hill je bil namreč pristojen za finančne storitve.
V komisarski vlogi bo v Sloveniji drugič, decembra 2016 se je udeležil vrha o Zahodnem Balkanu. Sicer pa je bil v Sloveniji redno pred njenim vstopom v unijo, ko je bil na britanskem predstavništvu v Bruslju zadolžen za pristopna pogajanja.
King se bo v Sloveniji udeležil dialoga z državljani, kar naj bi bil tudi osrednji namen njegovega obiska. Poleg tega se bo srečal z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem in predstavniki slovenske obveščevalno-varnostne agencije Sove.
Mandat ste začeli kmalu po terorističnih napadih v Bruslju marca 2016. Smo tri leta pozneje varnejši?
V minulih letih nam je uspelo omejiti prostor delovanja teroristov in okrepiti našo odpornost - teže nas je napasti in če se najhujše zgodi, se lahko bolje soočimo s tem. Tudi narava teroristične grožnje se je v tem času spremenila. Ni bilo velikega napada posameznikov, ki so se vrnili iz Iraka ali Sirije, temveč manjši napadi posameznikov, ki so bili pogosto radikalizirani, ne da bi zapustili državo. Temu smo morali prilagoditi naš odziv. Se opravičujem, če je to obvoz okoli vašega vprašanja. A vprašanje, ali smo varni oziroma varnejši, je težko. Ukrepali smo, da bi zmanjšali tveganje, a tveganje je še vedno tu.
Varnost je sicer v glavnem nacionalna pristojnost. Kaj konkretno ste v tem času za krepitev varnosti storili na ravni EU?
EU pomaga članicam in jih podpira, s številnimi ukrepi. Teroristom smo otežili dostop do orožja, eksploziva, denarja in ljudi, ki jih lahko radikalizirajo. Izboljšali smo sodelovanje policij in vseh organov pregona po EU, uporabo informacij in podatkovnih zbirk EU ter nadzor na zunanji meji. Članice danes delijo več informacij o terorizmu kot kdaj koli. Za krepitev odpornosti smo financirali sheme za zaščito na javnih mestih. Izboljšali smo varnost v prometu. Povsem smo spremenili način ukrepanja proti radikalizaciji na spletu. Okrepili smo prostovoljno sodelovanje velikih spletnih družbenih platform in verjetno ste videli zakonodajni predlog za obvezno iskanje in odstranjevanje teroristične vsebine na spletu.
Kako močno terorizem ogroža Slovenijo? Kaj najbolj ogroža varnost v Sloveniji - hibridne in kibernetske grožnje, nestabilnost na Zahodnem Balkanu?
Terorizem ostaja izziv za celotno Evropo, a v minulih letih so se razvili tudi novi izzivi, kot so kibernetske grožnje in grožnje, ki jih omogoča kibernetsko delovanje, zlasti dezinformacije in manipulacija naše politične razprave, ter hibridne grožnje, vključno z uporabo nekonvencionalnih, pogosto nezakonitih sredstev, kot so kemični napadi, za katere smo mislili, da jih ni več, pa to ni res, kot kaže nedavni dogodek v Salisburyju.
S slovenskimi predstavniki se bom pogovarjal o načrtovani novi varnostni strategiji, ki pokriva številne od teh elementov. V Sloveniji sem se že v preteklosti pogovarjal o tem, kako se spopasti z izzivi na Zahodnem Balkanu, povezanimi z organiziranim kriminalom, terorizmom in kibernetskimi grožnjami. Ali bomo našli način za izvoz varnosti in stabilnosti v soseščino ali pa tvegamo, da bomo uvažali nestabilnost in nevarnost.
Na Zahodnem Balkanu je veliko orožja in eksploziva, ki je ostalo po vojni, so izzivi, povezani z organiziranim kriminalom in tihotapljenjem ter s tujimi borci, ki se vračajo. Veliko je kibernetskega kriminala. Pozdravljam priložnost za pogovore v Sloveniji o tem, kako vidijo razmere in kaj bi bilo treba še storiti.
Če se vrnem k vprašanju. Kako močno terorizem ogroža Slovenijo, v primerjavi z drugimi državami v Evropi?
Pogosto mi zastavljajo vprašanja te vrste, a zavračam takšno ocenjevanje. Terorizem ogroža celotno Evropo. V nekaterih članicah je več napadov, nekatere so bolj izpostavljene radikalizaciji ali tveganju vračanja tujih borcev, a grozljivi napadi so pokazali, da tudi če se napad ne zgodi v tvoji državi, so lahko tvoji državljani žrtve napadov drugje. Namen storilcev je dejansko napad na naš način življenja in skupne vrednote.
Omenili ste novo slovensko varnostno strategijo, ki se pripravlja. Eden od izzivov, ki naj bi jih naslovila, je nedavni pojav protimigracijske oborožene skupine v Sloveniji. Podobne enote se pojavljajo tudi v drugih članicah, na primer na Češkem in Slovaškem. Je to na vašem radarju, vas to skrbi?
O tem doslej nisem razpravljal s slovenskimi oblastmi. Pri ukrepanju proti nasilnemu ekstremizmu in radikalizaciji ne razlikujemo med virom. V praksi smo veliko delali z radikalnim ekstremizmom, ki ga navdihuje džihadizem. Zaskrbljujoč pa je tudi ekstremizem skrajne desnice.
Vprašanji varnosti in migracij sta tesno povezani, to je tudi glavna tema pred evropskimi volitvami. Migracije pri veliko ljudeh sprožajo skrbi glede varnosti ...
Če bo to vprašanje odprto na dialogu z državljani, bom pojasnil, da je napačno enačiti migracijske izzive z varnostnimi, saj gre za različna sklopa vprašanj. Seveda ne smemo biti naivni, v preteklosti so bili primeri teroristov, ki so poskušali zlorabiti premike migrantov, zato smo tudi okrepili nadzor na zunanji meji in izmenjavo informacij. Vendar pa to ne pomeni, da migracije ali migranti predstavljajo varnostno grožnjo. Če to enačiš, dejansko služiš ekstremistom - bodisi džihadistom, ki želijo zasejati dvom in strah, da je vsakdo, ki pride od zunaj, varnostna grožnja, da bi razklali skupnosti in ustvarili okolje, v katerem bi bilo laže radikalizirati ranljive ljudi, bodisi desnim nasilnim ekstremistom, ki ustvarjajo vtis, da so prihodi ljudi od zunaj varnostno tveganje, na katerega se je treba odzvati z nasiljem. Oboje je narobe.
Omenili ste krepitev nadzora na zunanji meji. Kako še ukrepa EU, da bi preprečila prihode teroristov skupaj z migranti?
Niz ukrepov smo sprejeli, ki so popolnoma spremenili informacijsko sliko o tem, kdo prihaja v naš skupni prostor. Imamo evropsko mejno in obalno stražo in predlog za njeno krepitev, znatno smo okrepili zbiranje informacij, zagotovili smo interoperabilnost različnih evropskih podatkovnih zbirk. Vse to zagotavlja, da ne bo več mogoče, da bi nekdo prišel z eno identiteto in jo spremenil v drugo ali da bi krožil po uniji z različnimi identitetami. To je pomembno, saj so nekateri najhujši napadi vključevali posameznike, ki so skrivali svojo identiteto.
Ena od tem, o katerih boste razpravljali v Sloveniji, je zagotavljanje varnih volitev. Poleg načrta za boj proti dezinformacijam, kako še EU ukrepa, da bi zagotovila varne evropske volitve?
Evropske volitve so najbolj očiten izziv. A v Evropi so vsak teden volitve, nacionalne ali regionalne. Poleg tega izziv manipulacije politične razprave in življenja ne obstaja le v volilnem času. A še posebej pred evropskimi volitvami krepimo ukrepanje. Vzpostavili smo skupino za zaščito pred različnimi tveganji, na primer klasičnimi kibernetskimi napadi, dezinformacijami, za zaščito osebnih podatkov.
V boju proti dezinformacijam vzpostavljamo mrežo za hitro odzivanje, ki se bo sestala prihodnji ponedeljek, delovati pa naj bi začela do konca meseca. Sodelujemo s spletnimi platformami, ki so sredstvo za širjenje takšnih informacij. Imamo prostovoljni kodeks ravnanja. Napredek je, a storiti je treba še več. Kritike, da bi morali to napraviti prej, so legitimne, a smo, kjer smo, zdaj moramo čim prej zagotoviti, da bo to delovalo.
Nikakor ne želimo soditi o politični vsebini, ne gre za cenzuro, ne gre za oceno, ali je nekaj res ali ni, ali je dobro ali slabo. Poskušamo zagotoviti več transparentnosti, osvetliti izvor politične informacije, tako da imajo državljani kontekst, v katerem lahko oblikujejo svojo sodbo.
To so zelo občutljiva vprašanja. Kdo bo odločal o tem, ali je nekaj dezinformacija ...
Nihče ne bo odločil namesto državljanov, zgolj opremljamo jih z več informacijami, da bodo lahko izoblikovali svoje mnenje o informacijah. Če gre za očitno napačno informacijo, je pomembno zagotoviti priložnost za popravek. To ni cenzura.
Že vrsto let kroži zamisel o vzpostavitvi evropske obveščevalne agencije po vzoru ameriškega FBI, je realistična?
Realnost je, da že obstaja zelo dobro sodelovanje v Evropi med različnimi nacionalnimi obveščevalnimi agencijami, ki poteka zunaj okvira pogodb EU. Gre za platformo varnostnih agencij v EU na Nizozemskem, ki se medsebojno podpirajo na dnevni ravni. To je pomemben del evropske varnostne arhitekture. Spodbujal sem jih, da bi bili bolj odprti glede dejstva, da obstajajo in sodelujejo, saj je to za državljane pomirjujoče. Ljudje govorijo o evropskem FBI, ker napačno mislijo, da se trenutno nič ne dogaja, da obstaja nekakšna vrzel, ki jo je treba zapolniti.
Brexit je razlog, da ste tukaj. Kako odgovarjate na kritike, da zaradi teh okoliščin niste tako učinkoviti, kot bi lahko bili?
To me ne skrbi, saj dejstva te kritike zavračajo. Zdi se, da sem zadnji britanski komisar, a nikakor ne bi smel biti zadnji, ki se osredotoča na varnost. Iskreno upam, da bo tudi v naslednji komisiji komisar za varnostno unijo. Predal mu bom pomembne dosjeje, pri katerih smo dosegli pravi napredek.
Se bo brexit zgodil, kako in kdaj?
Ne delam za britansko vlado. Ne govorim v imenu britanske vlade. Za to je pristojen Michel Barnier. Sem napačna oseba za to vprašanje. Jaz bom opravljal svoje delo, vsak dan, 24 ur na dan, do zadnjega dne, ker je dela veliko.
V Bruslju je veliko frustracije zaradi brexita. Ste tudi vi frustrirani?
Preveč dela imam, da bi bil frustriran.
Bruselj, 15. marca (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.