c S

Specializirano tožilstvo obravnava 75 odprtih zadev bančnega kriminala

12.03.2019 Specializirano državno tožilstvo, ki se ukvarja z najzahtevnejšimi oblikami kriminalitete, ima trenutno 75 odprtih zadev bančne kriminalitete. Tožilstvo med uspehi pregona navaja več obsodilnih sodb, večina jih še ni pravnomočnih in so v fazi pritožb, so pojasnili. V zapor sta doslej odšla dva bančnika - nekdanja vodilna iz Factor banke.

Na specializiranem državnem tožilstvu je v fazi preiskave 22 zadev zoper skupno 127 obdolženih fizičnih in pravnih oseb, od tega zoper 82 sedanjih ali nekdanjih bančnikov. Skupna škoda oz. premoženjska korist glede na očitke iz zahtev za preiskavo znaša 221,67 milijona evrov.

V fazi po vložitvi obtožnega akta pa je na specializiranem državnem tožilstvu 15 zadev, v kateri je 48 obtoženih, od tega 29 takih, ki so bili v času storitve očitanega kaznivega dejanja zaposleni v bančnem sektorju. Glede na očitke iz obtožnih aktov premoženjska korist znaša 92,19 milijona evrov. Več odprtih zadev je tudi še v fazi predkazenskega postopka.

Prva pravnomočna obsodba bančnikov v primeru nekdanjih vodilnih Factor banke

V začetku lanskega leta je odmevala prva pravnomočna obsodba bančnikov v Sloveniji. Višje sodišče je potrdilo obsodilno sodbo za nekdanja vodilna v Factor banki Borisa Pesjaka in Dušana Valenčiča zaradi zlorabe položaja in oškodovanja banke. Sodišče ju je obsodilo na leto in tri mesece zaporne kazni, Pesjaku pa naložilo še plačilo nekaj več kot 9200 evrov stranske kazni. Oba sta odšla na prestajanje kazni v zapor.

To sicer ni edina sodba, ki se nanaša na oškodovanje Factor banke, saj je nekdanja vodilna v banki Mojca Lampret Križaj konec leta 2017 priznala krivdo za očitano dejanje zlorabe položaja. Sodišče jo je obsodilo na pogojno triletno zaporno kazen s preizkusno dobo petih let. Sodba je pravnomočna, nalagala pa je tudi odvzem 23.000 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.

V eni zadevi zaradi kaznivih dejanj na škodo Gorenjske banke in Factor banke pa je bil sklenjen sporazum o priznanju krivde. Obdolženec, ki ni bančnik, je priznal zlorabo položaja, šlo pa je za pet različnih dejanj na škodo bank.

Več odprtih zadev in priznanje krivde v primeru banke Hypo Alpe Adria

Na ljubljanskem okrožnem sodišču že od leta 2015 poteka sojenje nekdanjim vodilnim iz banke Hypo Alpe Adria - nekdanjemu direktorju Hypo Leasinga Andreju Potočniku, nekdanjemu direktorju Hypo Alpe Adria Consultance Andreju Oblaku in nekdanjima predsednikoma uprave Hypo Alpe Adria Bank Antonu Romihu in Božidarju Španu. V tej zadevi je krivdo priznala nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak in se pogodila za pogojno zaporno kazen. Zaradi zapletov je moralo sojenje lani spomladi steči od začetka.

Na tožilstvu pa so pojasnili, da je v še eni zadevi postopek zoper bančnika v fazi glavne obravnave, zoper zunanjo osebo pa je bil postopek pravnomočno končan z obsodilno sodbo, pri čemer je bilo naloženo plačilo 800.000 evrov protipravne premoženjske koristi.

Pod drobnogledom tudi oškodovanje največje slovenske banke

Sojenje nekdanjim članom uprave NLB - Drašku Veselinoviču, Miranu Vičiču in Mateju Naratu - je bilo na ljubljanskem okrožnem sodišču sicer končano z oprostilno sodbo, vendar se je tožilec pritožil, višje sodišče pa je zadevo razveljavilo in jo poslalo v ponovno sojenje.

Poleg tega je ljubljansko okrožno sodišče obsodilo nekdanjega vodjo gorenjske podružnice NLB Dušana Šuštarja, ker naj bi leta 2008 zlorabil položaj, zavedel takratne vodilne v NLB glede odobritve dveh posojil v vrednosti 2,75 milijona evrov, za kateri naj bi vedel, da ne bosta vrnjeni. Obsojen je bil na štiri leta zaporne kazni, vendar sodba še ni pravnomočna.

Tožilstvo v primeru NLB beleži še dve obsodilni sodbi v primeru oškodovanja banke, ki pa še nista pravnomočni. V eni zadevi je bil kazenski postopek zoper eno osebo, ki ni zaposlena znotraj bančnega sistema, na prvi stopnji končan z obsodbo na 12 mesecev zapora. Poleg tega na tožilstvu navajajo še eno obsodbo štirih obdolženih.

Obsodilne sodbe za nekdanji vodilni v Probanki

Na Štajerskem je v začetku leta odmevala predvsem obsodba nekdanjih vodilnih v Probanki Romane Pajenk in Milane Lah, ki sta bili zaradi poslovne goljufije pri dokapitalizaciji banke iz leta 2011 obsojeni vsaka na 23 mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo štirih let. Tožilstvo je za vsako ob domnevno poldrugi milijon evrov težkem oškodovanju predlagalo štiri leta zaporne kazni in je napovedalo pritožbo.

Poleg tega je bila v še eni zadevi obsojena ena oseba, vendar je sodišče to prvostopenjsko odločitev razveljavilo in jo poslalo v ponovno sojenje, kjer je bila ta oseba oproščena.

Oprostilna sodba v primeru oškodovanja Gorenjske banke

Ljubljansko sodišče pa je jeseni nekdanja člana uprave Gorenjske banke Gorazda Trčka in Tilna Zugwitza, predsednika uprave idrijske družbe H&R Edvarda Svetlika in nekdanjo vodilno v GBD Skupini Ani Klemenčič oprostilo očitkov zlorabe položaja in pomoči pri tem. Sodba še ni pravnomočna.

Ljubljana, 12. marca (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.