c S
Rezidentski status fizične osebe
Irena Kamenščak Davčna in pravna svetovalka irena.kamenscak@bdo.si
19.04.2017

Status davčnega rezidenta je pomemben za določitev obsega davčne obveznosti fizične osebe ter pravil obračunavanja oziroma napovedovanja dohodkov, izplačanih fizičnim osebam. Davčni rezidenti so v Sloveniji obdavčeni od vseh dohodkov, ki jih zaslužijo kjerkoli po svetu (t. i. obdavčitev od svetovnega dohodka), nerezidenti pa le od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, če mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja ne določa drugače.

    1. Splošno

Kdaj ima dohodek vir v Sloveniji določa Zakon o dohodnini (ZDoh-2)? Šteje se, da ima npr. dohodek vir v Sloveniji, če se delo ali storitev opravlja na ozemlju Slovenije, če plačilo za delo ali storitev opravi pravna oseba s sedežem v Sloveniji …

ZDoh-2 v 6. členu določa, kdaj se posameznik šteje za davčnega rezidenta Slovenije. Gre ta obstoj t. i. rezidenčnih vezi posameznika s Slovenijo, kot so npr. uradno prijavljeno stalno prebivališče, središče osebnih in ekonomskih okoliščin, običajno bivališče v Slovenije, dejanska prisotnost v Sloveniji … Pri presoji ali se posameznik šteje za davčnega rezidenta Slovenije ali ne, na podlagi 6. člena ZDoh-2, se okoliščine, ki jih navaja 6. člen ZDoh-2, obravnavajo kot enakovredne. To pomeni, da je za obstoj slovenskega davčnega rezidentstva na podlagi ZDoh-2 dovolj, da posameznik izpolnjuje enega od pogojev, ki jih določa njegov 6. člen.

Za določitev statusa davčnega rezidenta na podlagi ZDoh-2 je pomemben tudi 7. člen, ki določa okoliščine, v katerih posameznik ne šteje za davčnega rezidenta Slovenije. Od 1. 1. 2017 dalje pa je v drugem odstavku 7. člena dana tudi pravna podlaga, da se posameznik šteje za nerezidenta v času, v katerem bi se štel za rezidenta po ZDoh-2, če se v tem času po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki jo je sklenila Slovenija z drugo državo pogodbenico, šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice. Od 1. 1. 2017 dalje je tako (ponovno) možno, da posameznik postane nerezident Slovenije tudi, če ima v Sloveniji npr. prijavljeno stalno prebivališče, seveda pod pogojem, da se na podlagi prelomnih pravil veljavne konvencije med Slovenijo in drugo vpleteno državo[1], dejansko šteje za davčnega rezidenta te druge države.  

     2. Sprememba ustaljene prakse v letu 2015

Tekom leta 2015 je bila izdana sodba Vrhovnega sodišča[2], ki je spremenila obstoječo prakso davčnega organa pri presoji rezidentskega statusa. Pred omenjeno sodbo Vrhovnega sodišča je davčni organ v posebnem postopku fizični osebi dodelil status nerezidenta tudi v primerih, ko je npr. v Sloveniji obdržala stalno uradno prijavljeno prebivališče[3], če se je hkrati štela za davčnega rezidenta druge vpletene države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno konvencijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in če se je na podlagi prelomnih pravil mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju štela za rezidenta te druge vpletene države. V takšnih primerih je davčni organ, na podlagi posebnega postopka za ugotovitev davčnega rezidentstva, izdal odločbo, s katero je ugotovil, da se fizična oseba od določenega datuma dalje šteje za nerezidenta Slovenije. Na podlagi izdane odločbe se je sprememba rezidentskega statusa tudi uradno zabeležila v davčni register.  

Od junija 2015 dalje v prejšnjem odstavku opisano ravnanje davčnega organa ni bilo več mogoče. Vrhovno sodišče je v omenjeni sodbi odločilo, da davčni organ v postopku ureditve rezidentskega statusa, na podlagi katerega je izdal zgoraj omenjeno odločbo, lahko presoja izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa rezidenta oziroma nerezidenta le na podlagi ZDoh-2. Presoja na podlagi prelomnih pravil mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju pa v tem ločenem postopku ni mogoča. Prelomna pravila mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju je bilo od junija 2015 dalje uporabiti le v postopku napovedi konkretnega dohodka fizične osebe. V teh primerih je bilo potrebno vprašanje rezidentskega statusa za namene uporabe mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju razrešiti kot predhodno vprašanje pri določanju pravice do obdavčitve napovedane vrste dohodka. Od rešitve tega vprašanja je bila v nadaljevanju odvisna pravica do obdavčitve napovedanega dohodka.

      3. Novela ZDoh-2R

Novela Zakona o dohodnini, ki je stopila v veljavo konec lanskega leta (ZDoh-2R), je prinesla spremembo pri določanju / urejanju rezidentskega statusa fizičnih oseb. V 7. členu ZDoh-2 je bil dodan drugi odstavek, v katerem je za obdobja od 1. 1. 2017 dalje določeno, da se ne glede na 6. člen ZDoh-2 zavezanec šteje za nerezidenta v času, v katerem bi se štel za rezidenta po ZDoh-2, če se v tem času po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki jo je sklenila Slovenija, šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice.

Z vnosom te določbe v ZDoh-2 se davčnemu organu daje pravna podlaga / pristojnost, da v postopkih reševanja / urejanja rezidentskega statusa, lahko (ponovno) odločajo tudi na podlagi presečnih pravil mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.  

     4.
Urejanje rezidentskega statusa do 31. 12. 2016 in od 1. 1. 2017

Ne glede na spremenjena pravila ZDoh-2, pa je pri urejanju rezidentskega statusa za določena obdobja še vedno potrebno upoštevati sodbo Vrhovnega sodišča. Če gre za ureditev rezidentskega statusa za davčna obdobja pred 1. 1. 2017 (obdobja do 31. 12. 2016) tudi po 1.1.2017 veljajo pravila / omejitve, ki jih je v prakso tekom leta 2015 prinesla sodba Vrhovnega sodišča. Če je posameznik v obdobju do 31. 12. 2016 izpolnjeval katerikoli pogoj določen v 6. členu ZDoh-2 zaradi katerega se je štel za davčnega rezidenta Slovenije, tudi po 1. 1. 2017 zanj, za obdobja do 31. 12. 2016, ne bo mogoče pridobiti statusa nerezidenta na način, da bi se izdala posebna odločba in to zabeležilo v davčnem registru. V takšnih primerih bo za obdobja do 31. 12. 2016 fizična oseba, ki se v davčnem registru vodi kot davčni rezident Slovenije, še vedno dolžna v Sloveniji napovedati dohodke, prejete kjerkoli na svetu. V okviru te napovedi pa lahko na podlagi prelomnih pravil mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki jo je Slovenija sklenila z drugo vpleteno državo, uveljavlja status nerezidenta, če se na podlagi konvencije šteje za rezidenta druge države. V tem primeru bo v oddani napovedi navedel člen konvencije, na podlagi katerega uveljavlja ugodnosti ter priložil dokazila, da po pravilih mednarodne konvencije šteje za davčnega rezidenta druge države.  

Pri ureditvi rezidentskega statusa za obdobja od 1. 1. 2017 dalje pa davčni organ v ločenem postopku status nerezidenta lahko podelil tudi na podlagi prelomnih pravil mednarodne konvencije, če se v ugotovitvenem postopku izkaže, da se fizična oseba za namene mednarodne konvencije šteje le za davčnega rezidenta druge države, s katero ima Slovenija sklenjeno konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ne glede na to, da npr. izpolnjuje tudi enega od pogojev 6. člena ZDoh-2, zaradi katerega se na podlagi ZDoh-2 šteje za davčnega rezidenta Slovenije. V teh primerih bo davčni organ izdal odločbo, s katero bo ugotovil, da se fizična oseba od določenega datuma (ki ne more biti starejši od 1. 1. 2017)  dalje šteje za nerezident Slovenije. Datum spremembe rezidentskega statusa bo na podlagi izdane odločbe zabeležen tudi v davčnem registru. Presoja rezidentskega statusa se v teh postopkih vedno opravi glede na konkretne okoliščine konkretnega primera, pri čemer je za končno odločitev zelo pomembno katere rezidenčne vezi fizično osebo vežejo na Slovenijo in katere na tujino.

In kaj to pomeni za fizično osebo, ki bo pridobila nerezidentski status? Za obdobje v katerem je spoznana za nerezidenta Slovenije, v Sloveniji ne bo dolžna vlagati napovedi od dohodkov, ki jih prejme v tujini. Hkrati ji v obdobju statusa nerezidenta niso priznane slovenske davčne olajšave.

Obsežen dokument na temo spremembe / ureditve rezidentskega statusa je na spletni strani objavila tudi Finančna uprava Republike Slovenije. Dokument si lahko pogledate na tej povezavi:

http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Mednarodno_obdavcenje/Vprasanja_in_odgovori/Vprasanja_in_odgovori_4_izdaja_Rezidenti_drzave_pogodbenice.pdf


Oglejte si še druge članke s področja Rezidentski status

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati registriran uporabnik?




[1] Prelomna pravila običajno določa 4. člen konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.

[2] VSRS X Ips 124/2015, z dne 11. 6. 2015

[3] Zaradi te okoliščine se fizična oseba na podlagi 6. člena ZDoh-2 šteje za davčnega rezidenta Slovenije.