c S
Zakon o potrjevanju računov naj bi uvedel davčne blagajne že jeseni 2015 25.03.2015

Na straneh Ministrstva za finance je objavljen osnutek Zakona o potrjevanju računov in odprta javna razprava o davčnih blagajnah od začetka marca do 3. aprila 2015. Z davčnimi blagajnami se bo Vlada RS lotila problema sive ekonomije, ki je po statističnih podatkih še posebej pereč pri dejavnostih, kjer se posluje z gotovino, ker ta promet pogosto ni prikazan v poslovnih knjigah.

Nikjer zabeleženo gotovinsko poslovanje se razteza po celotni dobavni in produkcijski verigi. Takšnemu načinu poslovanja se prilagodijo dobavitelji, kupci in celo zaposlenci, ki del ali celotno plačo prejemajo kar v gotovini.

Cilj uvedbe sistema potrjevanja računov pri gotovinskem poslovanju je uvedba sistema, ki bo omogočal pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa davčnih zavezancev, s tem pa posledično zmanjšanje obsega sive ekonomije in preprečevanje davčnih utaj in goljufij na področju davka na dodano vrednost. S tem naj bi povečali uzčinkovitejše pobiranje javnih dajatev. Cilj je tudi vzpostavitev enakopravnejših pogojev poslovanja, ureditev trga, preprečevanje nelojalne konkurence in hitrejši gospodarski razvoj. Obvezen postopek potrjevanja računov bo omogočil učinkovitejši nadzor in deloma nadomestil pomanjkanje davčnih inšpektorjev,

Zakon predvideva, da bodo davčne blagajne, ki bodo preko internega povezane s finančno upravo, obvezne od 1.oktobra 2015 dalje. Prav gotovo bo za davčne zavezance to dodaten strošek, s katerim je potrebno računati v letu 2015. Potrebne bodo prilagoditve tehnične opreme in tudi organizacijske prilagoditve vseh poslovnih subjektov ( ne le gospodarskih družb, ampak tudi društev, javnih in zasebnih zavodov, ki opravljajo tržno oz. pridobitno dejavnost) in poslujejo z gotovino ali kreditnimi karticami.

Ministrstvo za finance o uvedbi davčni blagajn pripravlja srečanja z različnimi zbornicami. Nekatere zbornice so se že oglasile v javnosti, da bodo predlagale podaljšanje roka uvedbe in  da bodo predlagale vladi, naj znova razmisli o sofinanciranju stroškov za uvedbo davčnih blagajn blagajn.

Po novem bo moral zavezanec oz. vsaka oseba (v nadaljevanju – zavezanec), ki dobavlja blago in storitve za plačilo z gotovino in je dolžna voditi poslovne knjige in evidence, pred izdajo računa izvesti postopek potrjevanja računov pri gotovinskem poslovanju. Torej bo moral biti vsak račun o dobavah blaga in storitev posredovan Finančni upravi RS v potrditev. Pri tem je pomembno, da bodo zavezanci smeli uporabljati le elektronske naprave, ki bodo onemogočale brisanje prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje ... izdanih računov, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb – torej  skladno z 38. členom ZDavP-2.

Vsaka taka elektronska naprava  bo morala imeti  vzpostavljeno elektronsko povezavo (internetno ali GPRS) z informacijskim sistemom FURS in omogočati podpisovanje sporočil s kvalificiranim digitalnim potrdilom.

In kako bo sam postopek potrjevanja računov potekal?

Elektronska naprava bo generirala elektronsko podpisano XML datoteko s podatki o izdanem računu in jo bo poslala na FURS preko internetne oz. GPRS povezave. Informacijski sistem FURS bo preveril  poslane podatke in poslal elektronski napravi posebno enkratno identifikacijsko oznako računa, ki se bo izpisal na računu. Pri tem bodo morali zavezanci zagotavljati delovanje tega sistema inpriklop na internet v svojem obratovalnem času. FURS pa bo moral zagotavljati nemoteno delovanje svojega informacijskega sistema 24 ur na dan vse dni v letu. Tisti, ki sedaj izpolnjujemo davčne napovedi in REK obrazce preko sistema e-davki, vemo, kolikokrat so zadržki na strani FURS, da njihov informacijski sistem ni na voljo in ne moremo opravljati določenih aktivnosti vedno, kadar bi to želeli (težave pri delovanju sistema, vzdrževalna dela, nadgradnje sistema na FURS,...).

Postopek potrjevanja računov naj bi trajal le 2 sekundi. S takšnim postopkom bo FURS pred izdajo računa potrdil izdani račun. Enkratna identifikacisjka številka računa, ki bo izpisana na računu, bo dokazovala, da je račun ustrezno evidentiran na FURS.

V primeru napak pri elektronski obdelavi podatkov ali nedelovanju internetnih povezav  bo mogoče izdati tudi račun brez enkratne identifikacijske oznake računa.

Zakon tudi predpisuje dodatne sestavine računov, poleg tistih sestavin, ki jih določa ZDDV-1. Dodatne sestavine so:

-  čas izdaje računa,
-  oznako fizične osebe, ki bo izdala račun z uporabo elektronske naprave za izdajo računa,
-  oznako načina plačila (gotovina, kartica),
-  enkratno identifikacijsko oznako računa,
-  zaščitno oznako izdajatelja računa.

Zavezanci bodo morali na FURS sporočiti tudi podatke o poslovnih prostorih, kjer se izdajajo računi. – poslati jih je potrebno pred prvo izdajo računov, ki se nanaša na en poslovni prostor. Če bo zavezanec spremenil poslovni prostor, bo treba postopek prijave poslovnih prostorov ponovit.

Elektronskih naprav ne bo treba certificirati

Bo pa enkratno identifikacijska oznaka računa poleg zaporedne številke računa vsepovala še oznako poslovnega prostora in oznako elektronske naprave za izdajo računov.

Samo zavezancem, ki jih zakon takstativno našteva, ne bo treba  izvajati postopka potrjevanja računov.

Pri uvajanju tovrstnega sistema potrjevanja računovpa se moramo zavedati, da v Republiki Sloveniji ni le Ljubljana in velika mesta, kjer je skoraj 100 odstotna pokritost z internetom, amapak imamo tudi območja, kjer internet sploh ni dostopen, ali pa signal niha in so dokaj pogoste tudi motnje v delovanju interneta. Morda bi bila zanimiva ideja ,da Vlada RS zagotovi brezplačen internetni dostop poslovnim subjektom po vsej Sloveniji. Po mojem mnenju bi bilo to ustrezno nadomestilo za stroške, ki jih bodo imeli zavezanci z uvajanjem davčnih blagajn v svoje poslovanje.

O uvedbi davčnih blagajn priporočamo v branje tudi članek: mag. Mojca Kunšek - Z davčnimi blagajnami do nemotenega davčnega nadzora. 



PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati nov uporabnik?